Franc Ziherl - Dimež, slavni kranjski rokovnjač

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (125)

Seveda je danes lahko govoriti o enem najbolj slavnih kranjskih rokovnjačev Francu Ziherlu - Dimežu. Pred dvestotimi leti, rodil se je 2. decembra 1827 na Gorenji Savi pri Kranju, pa je bilo to še kako nevarno. Razpisane nagrade in vsa prizadevanja kranjskega glavarja Tomaža Poukerja niso odtehtale nevarnosti, da bi se na posestvu zgovornega pojavila ogenj in dim. Kranjski rokovnjači so bili neke vrste cigani, ki so se večinoma zadrževali na prostem (v gozdovih) in živeli v divjih zakonih. Kot berači so z ženami in otroki krožili po deželi in izsiljevali ljudi. Svoje žrtve so brezobzirno ropali in jim grozili z og­njem.

Franc Ziherl - Dimež je bil nezakonski otrok Jere Ziherl. Njeno domače ime je bilo Dimca. Pri oblasteh je bila zapisana kot ženska, ki ima najtesnejše zveze z rokovnjači. Dimežev oče naj bi bil Travnov Janez. Zanj je kranjski okrajni glavar pisal, da naj bi pripadal eni najstarejših gorenjskih rokovnjaških družin, Jero pa je omenjal kot njegovo priležnico. Možakar je po besedah kranjskega okrajnega glavarja s svojo lopovsko druščino ustrahoval celo Gorenjsko in še sosednje pokrajine.

Dimežev izvirni greh je bil v njegovem času pogosto vojaško dezerterstvo. Vojaško pravosodje je zaradi že zbranih dokazov primer pre­pustilo kranjskemu okrajnemu sodišču. Dimeža so oblasti obtoževale številnih kraj, vlomov, ropov in celo umora. Proces se je zavlekel v leto 1857, ko je bil obsojen na 18 let zapora. Kazen naj bi prestajal v Osijeku, vendar se je na veliko grozo kranjskega gla­varja Paukerja že leta 1859 – seveda brez privoljenja oblasti –vrnil v gorenjske loge, kjer je nadaljeval svojo rokovnjaško dejavnost. Ob tem so Novice zapisale: »... bi pač bilo bolje, ako takih tolovajev, ki so ljudem strah in groza, ne morejo varno zapertih imeti, da bi jih poslali naravnost v kertovo deželo.«

Požigi, kraje in ropi so bili na dnevnem redu. Spet se je začel lov. Tokrat je policija za pomoč pri prijetju Dimeža za plačevanje informacij odobrila tristo goldinarjev, vendar do točnih podatkov o Dimeževih trenutnih skrivališčih nišo prišli. Kmetje so se bali, da bi jim tolovaj zažgal hišo, če bi ga naznanili. Med ve­likim pogonom pa so se v Kranju začeli vrstiti podtaknjeni požari. Seveda so jih vsi pripisovali grozovitemu rokovnjaču. Ogenj oziroma dim pa je bil nazadnje usoden tudi za Dimeža. In sicer se je 21. januarja 1862 zadušil v opekarni v Trzinu. Že mrtvega so načeli plameni. Novičar je stvar komentiral: » ... da je unidan v cegelnici dim zadušil Dimeža, glasovitega roparja …«

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

Na Dunaju se je 28. 11. 1915 rodil gozdar Ciril Kafol. Umrl je 19. 12. 1988 na Jesenicah.

Dne 28. 11. 1926 je bil Tržič z odlokom proglašen za mesto.

V Preboldu se je 30. 11. 1872 rodil doktor znanosti, kritik, literarni zgodovinar, mecen, pravnik, prevajalec in publicist Fran Vidic. Leta 1933 je postal načelnik kamniške Meščanske korporacije, leta 1936 pa član banovinskega sveta za kamniški okraj. Skupaj s 25 talci (večinoma Kamničani) je bil 31. 1. 1944 ustreljen kot povračilo za likvidacijo sodelavca gestapa.

V Planini pri Postojni se je 2. 12. 1868 rodil skladatelj Oskar Dev. Deloval je kot sodnik v Škofji Loki, Kranju in Mariboru ter tam vodil zbore.

V Vrbi na Gorenjskem se je 3. 12. 1800 rodil slovenski pesnik dr. France Prešeren.