Etnografski muzej v Reziji
Še ena spodbudna vest, ki zadeva Slovence v Videmski pokrajini. Na sestanku sredi meseca na Brdu so se predstavniki Slovenije in Videmske pokrajine, njihovo delegacijo je vodil odbornik za kulturo dežele Furlanije in Julijske Krajine Gianni Torrenti, našo pa minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, dogovorili za rešitev problema financiranja pouka slovenščine v Kanalski dolini. Leta 2018 bodo slovenska društva prejela namenska sredstva iz sklada za slovensko manjšino.
Slovenci v zamejstvu (588)
Od leta 1995 naprej deluje v Reziji kulturno društvo Muzej rezijanskih ljudi. Ukvarja se z zbiranjem, hranjenjem in urejanjem rezijanskega ljudskega izročila. Leta 2013 je društvo kupilo tipično domačo Plocovo hišo na Solbici. Ker je vas Solbica zgrajena na skali, je katastrofalni potres leta 1976 kot edino rezijansko vas ni preveč poškodoval. Oktobra so v Plocovi hiši odprli nov etnografski muzej »Muzeo tih rozijanskih ljudi«. Muzejsko hišo sestavljata manjša hiša, v kateri je rekonstrukcija tipične rezijanske kuhinje in spalnice, v glavni stavbi pa se bodo vrstile tematske razstave. Prva etnološka zbirka Naš muzeo, ki so jo leta 1998 postavili v montažni hiši na Bili, je na začetku vsebovala okrog 500 predmetov. V naslednjih letih se je število dokumentov, fotografij in drugih predmetov, ki so jih darovali domačini, povzpelo na tisoč. V Reziji so tri stvari, na katere so posebej ponosni, pravi ravnateljica Narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca Martina Piko Rustia. Prva sta ples in glasba, druga je brusaštvo in tretja pravljice. Prav pravljice so tema prve razstave v novem muzeju. Njen naslov je Zverinice tu-w Reziji. V štirih jezikih, v rezijanskem narečju, v knjižni slovenščini, v italijanščini in v angleščini, so predstavljeni zgodovina Rezije, rezijansko narečje, pravljice in pravljičarji, raziskovanje pravljic in pomen pravljic nekoč in danes. »To je zgodovinski dan za Rezijo in za njene ljudi,« so zapisali v Novem Matajurju, tedniku Slovencev v videmski pokrajini. »V novem muzeju se stapljata preteklost in prihodnost in je tudi zato pomemben prispevek k ohranjanju in ovrednotenju rezijanske kulture in jezika.« Žal nekateri v Videmski pokrajini še vedno poskušajo dokazovati, da je rezijanščina neko slovansko narečje, ki nima nobene zveze s slovenščino.