V dobro ohranjeni rezijanski vasi Solbica so uredili etnografski muzej

Etnografski muzej v Reziji

Še ena spodbudna vest, ki zadeva Slovence v Videmski pokrajini. Na sestanku sredi meseca na Brdu so se predstavniki Slovenije in Videmske pokrajine, njihovo delegacijo je vodil odbornik za kulturo dežele Furlanije in Julijske Krajine Gianni Torrenti, našo pa minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, dogovorili za rešitev problema financiranja pouka slovenščine v Kanalski dolini. Leta 2018 bodo slovenska društva prejela namenska sredstva iz sklada za slovensko manjšino.

Slovenci v zamejstvu (588)

Od leta 1995 naprej deluje v Reziji kulturno društvo Muzej rezijanskih ljudi. Ukvarja se z zbiranjem, hranjenjem in urejanjem rezijanskega ljudskega izročila. Leta 2013 je društvo kupilo tipično domačo Plocovo hišo na Solbici. Ker je vas Solbica zgrajena na skali, je katastrofalni potres leta 1976 kot edino rezijansko vas ni preveč poškodoval. Oktobra so v Plocovi hiši odprli nov etnografski muzej »Muzeo tih rozijanskih ljudi«. Muzejsko hišo sestavljata manjša hiša, v kateri je rekonstrukcija tipične rezijanske kuhinje in spalnice, v glavni stavbi pa se bodo vrstile tematske razstave. Prva etnološka zbirka Naš muzeo, ki so jo leta 1998 postavili v montažni hiši na Bili, je na začetku vsebovala okrog 500 predmetov. V naslednjih letih se je število dokumentov, fotografij in drugih predmetov, ki so jih darovali domačini, povzpelo na tisoč. V Reziji so tri stvari, na katere so posebej ponosni, pravi ravnateljica Narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca Martina Piko Rustia. Prva sta ples in glasba, druga je brusaštvo in tretja pravljice. Prav pravljice so tema prve razstave v novem muzeju. Njen naslov je Zverinice tu-w Reziji. V štirih jezikih, v rezijanskem narečju, v knjižni slovenščini, v italijanščini in v angleščini, so predstavljeni zgodovina Rezije, rezijansko narečje, pravljice in pravljičarji, raziskovanje pravljic in pomen pravljic nekoč in danes. »To je zgodovinski dan za Rezijo in za njene ljudi,« so zapisali v Novem Matajurju, tedniku Slovencev v videmski pokrajini. »V novem muzeju se stapljata preteklost in prihodnost in je tudi zato pomemben prispevek k ohranjanju in ovrednotenju rezijanske kulture in jezika.« Žal nekateri v Videmski pokrajini še vedno poskušajo dokazovati, da je rezijanščina neko slovansko narečje, ki nima nobene zveze s slovenščino.


Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / petek, 29. maj 2015 / 14:19

Tedenski horoskop

Oven (21. 3.–21. 4.)

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 3. december 2017 / 18:06

Franc Ziherl - Dimež, slavni kranjski rokovnjač

Seveda je danes lahko govoriti o enem najbolj slavnih kranjskih rokovnjačev Francu Ziherlu - Dimežu. Pred dvestotimi leti, rodil se je 2. decembra 1827 na Gorenji Savi pri Kranju, pa je bilo to še...

Slovenija / nedelja, 3. december 2017 / 18:04

Etnografski muzej v Reziji

Od leta 1995 naprej deluje v Reziji kulturno društvo Muzej rezijanskih ljudi. Ukvarja se z zbiranjem, hranjenjem in urejanjem rezijanskega ljudskega izročila. Leta 2013 je društvo kupilo tipično do...

GG Plus / nedelja, 3. december 2017 / 18:02

Gremo na izlet

Po mnogih rečeh se pozna Gorenjski glas. Ne bi jih našteval. Ena od njih so zagotovo – izleti. Avtobus je običajno že na dan objave napovedi izleta poln. Letos smo morali kar nekaj izletov ponavlja...

GG Plus / nedelja, 3. december 2017 / 15:10

Opojnost gora Marka Žerovnika

Marko Žerovnik je izdal knjigo Opojnost gora, hvalnico naravi in predvsem goram, nad katerimi se avtor kljub dopolnjenemu petinosemdesetemu letu starosti še vedno navdušuje.

Zanimivosti / nedelja, 3. december 2017 / 15:10

Rožljanje parkeljnov

Parkeljni dandanes bolj kot svojo v ljudskem izročilu zapisano vlogo – prestrašiti poredne otroke, preden jih sveti Miklavž vseeno nagradi – svojo moč in vizualno kreativnost pokažejo na turistični...