Epidemija kroji občinske proračune

Epidemija covida-19 je močno posegla tudi v občinske proračune, saj so se marsikje prihodki močno znižali. To bo vplivalo tudi na načrtovane naložbe, ki jih bodo marsikje zamaknili v prihodnja leta.

Kranj, Kamnik, Bled, Radov­ljica, Škofja Loka, Kranjska Gora, Jesenice – Epidemija covida-19 se odraža tudi v proračunu Občine Kamnik, in sicer je bilo na strani prihodkov v obdobju od januarja do avgusta realiziranih za 59 tisoč evrov manj prihodkov iz naslova turističnih taks, za 23.900 evrov manj glob za prekrške, 8500 evrov manj prihodkov od parkirnin na javnih površinah in 2800 evrov manj prihodkov od najemnin za poslovne prostore. Na drugi strani so se pojavili stroški zaradi varovanja zdravja v času epidemije, ki so v Kamniku dosegli višino 414 tisoč evrov, nam je sporočila Marija Kos, pomočnica vodje občinskega oddelka za področje finančnega poslovanja. En rebalans so svetniki letos v času koronakrize že sprejeli, v še enem (seja občinskega sveta bo še septembra) pa občinska uprava med drugim predlaga povečanje finančnih sredstev za subvencioniranje neprofitnih najemnin pa tudi tržnih najemnin, saj se število upravičencev povečuje. Na občini še dodajajo, da so številne ukrepe, tudi finančne, uvedli z željo preprečiti čim več okužb, kar jim tudi uspeva.

Turistični boni omogočili preživetje

Proračun Občine Kranjska Gora je v veliki meri odvisen od glavne gospodarske dejavnosti v občini, turizma. Kot je že večkrat poudaril župan Janez Hrovat, jim letos ravno turistični boni omogočajo turistično in gospodarsko preživetje. Le tako, sicer v manjšem obsegu in ob zmanjšanem proračunu, lahko nadaljujejo program dela občinskih investicij po celotni Zgornjesavski dolini; prednostne so tudi investicije v zagotavljanje nemotene oskrbe s pitno vodo, kot je sanacija vodotoka Jurež, za kar so dodatna sredstva zagotovili z drugim rebalansom proračuna. »Proračun tudi ni zarezal v socialo, zdravstvo, šport, kmetijstvo in kulturo; vse, kar v občini podpiramo že leta, smo ohranili. Nekaj večjih investicijskih zadev pa smo morali prestaviti, na primer gradnjo novega vrtca v Mojstrani,« je pred kratkim pojasnil župan in sklenil: »Po koncu epidemije so šle napovedi v smeri, da bomo imeli iz naslova turističnih taks, koncesnin, davkov (najmanj) petdesetodstotni izpad prihodka v občinski proračun. Kot kaže zdaj, bo ta izpad vendarle nižji, približno tridesetodstoten.«

Proračunski prihodki celo višji

Na Mestni občini Kranj so pojasnili, da se bodo proračunski prihodki zaradi zvišanja povprečnine iz drugega protikoronskega zakonodajnega paketa celo povečali za 1.792.807 evrov. Skoraj polovico teh sredstev bodo namenili financiranju odhodkov, ki naj bi jih po predlogu zakona o znižanju stroškov občin prevzela država, a zakon še ni sprejet. Preostanek bodo porabili za pokritje izpadlih prihodkov na podlagi zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19. Gre predvsem za izpad iz naslova turističnih taks, glob, parkirnin, najemnin, koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo, komunalnega prispevka … Občina je na primer po ukinitvi javnega potniškega prometa odprla vsa dotlej plačljiva mestna parkirišča, ki so bila brezplačna od 16. marca do 11. maja, v času razglasitve epidemije pa so bili najemniki poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v lasti občine in krajevnih skupnosti oproščeni plačila najemnin. Mestni svet je na pobudo župana Matjaža Rakovca sprejel tudi odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve, po katerem lahko občina za izvedbo preventivnih ukrepov, odpravo posledic epidemije covida-19 in financiranje nastalih izdatkov v letu 2020 uporabi proračunske rezerve do višine osemsto tisoč evrov.

Izpad pri turistični taksi

Na Občini Radovljica pričakujejo, da zaradi koronavirusne bolezni celotni proračunski odhodki ne bodo višji od načrtovanih. »Spremembe smo sicer že upoštevali pri pripravi rebalansa proračuna konec maja letos,« pojasnjujejo na občinski upravi. »Dodatna sredstva smo namenili za nakup zaščitne opreme in druge z epidemijo povezane ukrepe, vendar so po drugi strani nižji odhodki npr. za mednarodno sodelovanje.« Na prihodkovni strani pričakujejo nižje prilive iz naslova turistične takse – s 350 tisoč na 150 tisoč evrov, manj koncesijske dajatve od iger na srečo – s 155 tisoč na 100 tisoč evrov, za približno dvajset tisoč evrov manj pa tudi od najemnin poslovnih prostorov, ki so bili oproščeni plačila najemnine v času, ko niso smeli obratovati.

Epidemija covida-19 je močno posegla v proračun Občine Bled, najbolj se pozna upad prihodkov od turistične takse. »Lanski izkupiček od turistične takse je znašal 2,6 milijona evrov, letos pa zgolj okrog osemsto tisoč evrov,« je pojasnil direktor občinske uprave Robert Klinar. To bo po njegovih besedah posredno vplivalo na vse projekte, ki so vezani na spodbujanje in razvoj turizma. Prav tako bodo spremenili časovnico izvedbe nekaterih drugih projektov, ki jih bo treba zamakniti v prihodnje leto oziroma leto 2022. Zaradi epidemije covida-19 so bili letos nižji tudi prihodki od najemnin, manj denarja so zbrali s taksami, povezanimi z izvajanjem plovnega režima po jezeru, nižji so bili prihodki od parkirnin. Prihodki so se tako v letošnjem proračunu zmanjšali kar za tri milijone evrov, je pojasnil Klinar. Kljub temu pri načrtovanju proračuna za prihodnje leto, ki ga bodo svetniki prvič obravnavali na seji 22. septembra, ostajajo optimistični. Računajo namreč, da bodo s turistično takso prihodnje leto znova zbrali vsaj 1,5 milijona evrov.

Milijonski vpliv na proračun

Vplivov epidemije na občinski proračun še ni mogoče natančno oceniti, Špela Justin, direktorica škofjeloške občinske uprave, pa ob seštevku vseh negativnih vplivov ocenjuje, da gre za kak milijon evrov. Ni še jasno, kako bo koronakriza naprej vplivala na določene projekte in programe občine, javnih zavodov ter nevladnih in drugih organizacij, ki posredno ali neposredno vplivajo na proračun. Samo Zavod za šport tako na primer že danes ugotavlja, da bo imel zaradi epidemije najmanj 45 tisoč evrov izpada prihodka ter dodatnih stroškov, zaradi omejitev poslovanja vseh občinskih javnih zavodov pa naj bi prišlo skupno do izpada okrog štiristo tisoč evrov prihodkov. Neposreden vpliv na občinski proračun oziroma njegovo likvidnost imajo tudi spremenjeni plačilni roki z zakonom o interventnih ukrepih. »Do polletja se je tako v občinski proračun nateklo okrog petsto tisoč evrov manj nedavčnih prihodkov. Najbolj se pozna izpad pri najemninah premoženja občine (infrastrukture), zaradi podaljšanih plačilnih rokov gospodarstva (na šestdeset dni) in s tem skoraj dvomesečni zamik pri plačilih izdanih računov. Hkrati je zaradi skrajšanja plačilnih rokov javnega sektorja gospodarstvu s trideset na osem dni povečana dinamika realizacije odhodkov. To pomeni, da je občina pospešila plačila gospodarstvu, prihodki občine pa v občinski proračun prihajajo s precejšnjim zamikom,« dodajajo v Škofji Loki. Vplivajo pa še razni krizni ukrepi, na primer  zadržanje oziroma oprostitve najemnin poslovnih prostorov v lasti občine in  stroški zaščitnih ukrepov, ki jih je sprejela občina; neposredni stroški skupaj do sedaj znašajo okrog 120 tisoč evrov.

Zamik investicij

Na Občini Jesenice točnih številk o tem, kako bo koronakriza vplivala na občinski proračun, za zdaj nimajo. Kot so nam povedali, so v času razglašene epidemije prejeli več prihodka iz naslova dohodnine, vendar pa so se hkrati znižali prihodki iz naslova najemnin za poslovne prostore, ki jih najemniki niso mogli uporabljati. Nižje prihodke imajo upravljavci športnih objektov, saj je bilo uporabnikov bistveno manj, ter gledališče. Zaradi izvajanja ukrepov NIJZ so se povečali tudi materialni stroški. Zato bo nekaterim zavodom treba zagotoviti dodatna sredstva, računajo na Občini Jesenice. Epidemija je vplivala tudi na upočasnitev nekaterih investicij, gradbišča sicer večinoma niso bila zaprta (razen Ruardove graščine, kjer so v času epidemije nekateri dobavitelji začasno ustavili svojo dejavnost), vendar pa je bilo treba vseeno upoštevati določila NIJZ. Na Občini Jesenice zaradi epidemioloških razmer pričakujejo tudi bistveno večji strošek subvencioniranja mestnega potniškega prometa.