Vse sta ustvarila iz nič

Elizabeta in Ferdinand Stenovec z Jame sta praznovala petdesetletnico svojega zakona.

Že ves teden pred soboto je bil pester, ta pa sploh. Zlatoporočencema so postavili tudi mlaj, zjutraj v soboto pa ju je pred vrati pobral Viktor s svojo starodobno limuzino znamke cadillac. To pa je bilo nekaj za zakonca Stenovec, sploh Nandeta, ki je zaljubljen v starodobnike. Elizabeta presenečenja ni skrivala. Sledil je civilni obred v kranjski Mestni hiši, popoldne ponovna cerkvena zaobljuba v Mavčičah in nato veselo rajanje s 'svati' do jutranjih ur v Gasilskem domu Mavčiče.

Elizabeto kličejo tudi Liza, Ferdinanda pozna večina kot Nandeta. Rodil se je leta 1943 očetu ravno tako Ferdinandu in mami Julijani Stenovec, pri Šuštarju, kot drugi otrok v številni družini, kjer so bila štiri dekleta in štirje fantje. Ko je dopolnil trinajst let, je odšel služit na kmetijo Kopač, potem pa še k Banku v Mavčiče. Zelo zgodaj se je zaposlil - štel je komaj petnajst let - v Inteksu, čez čas z delom nadaljeval v tovarni Color, kjer je tudi dočakal upokojitev.

Liza pa je Prekmurka, iz Odrancev. Rada govori, se smeje, pa tudi čustev ne skriva. Med desetimi otroki, med katerimi je bilo kar šest punc, se je rodila kot četrti otrok leta 1942. Aprila je dopolnila sedemdeset let. Hči Monika pravi, da si praznovanja v družini letos kar sledijo: »Najprej je praznovala mama, potem se je poročila ena njenih vnukinj, novembra zlata poroka, februarja prihodnje leto bo najstarejši sin oziroma brat Ferdinand praznoval petdeset let, za njim pa maja še ata sedemdeset.«

Liza je ravno tako odšla služit od doma, ko je bila še otrok. Stara je bila deset let. Pri petnajstih se je vrnila domov, potem razmišljala, da bi jo 'mahnila' v Avstrijo, a ji je oče preprečil njen načrt, pri osemnajstih pa je potem odšla s trebuhom za kruhom na Gorenjsko, kjer je najprej delala v KŽK Kranj, potem pri Majerju, nato v Vino Pivo, upokojitev pa je dočakala v Iskri na Laborah.

Zlatoporočenca Stenovec imata poleg Ferdinanda še sinova Aleša in najmlajšega Klemena ter hčer Moniko; šest vnukov in med njimi eno vnukinjo.

Spoznala sta se v 'Mavčah', v dvorani, kjer je mladina vsako nedeljo prirejala plese. Ko sta se odločila, da se poročita, sta iz Lizine cerkve dejansko do zadnje minute čakala telegram z njenimi podatki in potem 'oddrvela' na matični urad v Kranj, da izrečeta usodni 'da'.

Prvi dom sta si zgradila pri njegovih starših v Prašah. Novembra sta se poročila, februarja se je rodil prvi sin in Nande je moral še k vojakom. Takrat je imel 19 let. Precej sta varčevala za zemljo na Jami. Začela sta graditi hišo in to so bili za mlada zakonca Stenovec težki časi, vendar sta se želela čim prej preseliti. Praktično sta vse, kar imata, ustvarila iz nič.

Zdravje zlatoporočencema še dobro služi. Oba imata kar nekaj hobijev, prostega časa praktično ni, saj sta zelo aktivna, Nande se pošali, da ga poznajo tudi 'kot zaključnega delavca v zdravstvu', kar verjetno pri marsikomu izzove začuden pogled. Pojasni, da opravlja delo grobarja in to še klasičnega - vse na roke. To je podedoval po pokojnem očetu, vendar otrok to sedaj ne zanima preveč in kot kaže dedovanja ne bo. Z Lizo sta tudi zaprisežena gasilstvu v Mavčičah. Ona najraje poje v cerkvenem pevskem zboru, Nande je član Moto Kluba starodobnikov Kranj. In če bi imel priložnost in denar, da bi izbral med starimi modeli kakršen koli avto, se čuti v njegovem glasu nežnost: »Uh, fino bi bilo imeti kakega ameriškega.«