Vrtali bodo štiriindvajset ur na dan

Turški izvajalec Cengiz Insaat je začel vrtati drugo cev predora Karavanke, rok za zaključek gradbenih del je maj 2025.

Hrušica – Medtem ko so na avstrijski strani predora Karavanke izvrtali že skoraj tri kilometre druge cevi, so se dela na naši strani začela prejšnjo sredo. Do petka je turški izvajalec Cengiz Insaat izvrtal prvih šest od skupaj 3546 metrov, kolikor bo dolg slovenski odsek (avstrijski del bo nekoliko daljši, 4402 metra). A kljub zamudi, do katere je prišlo najprej zaradi pritožb na izbiro izvajalca in kasneje še zaradi pandemije, je član uprave turškega podjetja Asim Cengiz v petek na Karavankah zatrdil, da bodo Avstrijce »ujeli« in da bodo gradnjo zaključili še pred majem 2025.

Začetek del si je ogledal tudi infrastrukturni minister Jernej Vrtovec, ki je poudaril, da si želi, da bodo opravljena učinkovito, hitro, zlasti pa varno, in da bo poskrbljeno za varnost delavcev, ki prihajajo od daleč. Teh je za zdaj na gradbišču 43, po napovedih pa naj bi jih prišlo največ 150. Zanje je že skoraj postavljeno naselje z velikimi bivalnimi zabojniki v bližini krožišča na Hrušici, kjer bodo bivali v času gradnje. Delali bodo 24 ur na dan, pri čemer je predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak dejal, da je izvajalec zagotovil, da bo spoštoval slovensko delovnopravno zakonodajo. Hajdinjak si tudi želi, da bo Cengiz dela opravil znotraj pogodbene vrednosti, ki znaša 98,5 milijona evrov, in da ne bodo potrebni aneksi.

Jeseniški župan Blaž Račič je ob začetku gradnje dejal, da so osnovali delovno skupino, ki bo spremljala gradbena dela, skrbela za pretok informacij in odpravljanje morebitnih težav, ki bi jih imeli v lokalni skupnosti.

Po besedah župana Blaža Račiča je bilo doslej sodelovanje z investitorjem in izvajalcem dobro, prav tako je dober pretok informacij. Kot je dodal, pa si v občini ne želijo, da bi se ponovila izkušnja gradnje prve predorske cevi, od takrat je minilo že trideset let, ko so občini po zaključenem projektu ostale uničene ceste.

Tako so tokrat naredili posnetek stanja cest, ki se bodo uporabljale za gradbiščne transporte, na podlagi česar bo možno po končani investiciji ugotoviti njihovo obremenjenost. A Račič ne pričakuje bistvenih obremenitev glavnih cest v občini, izvajalec naj bi pretežno uporabljal cesto, ki se uporablja za dostop do Darsove baze oziroma policije. Župan prav tako ne pričakuje, da bi bile težave z deponijami izkopanega materiala, dve, vsaka po 90 tisoč kubičnih metrov, sta v neposredni bližini gradbišča, ena večja pa bo v kranjskogorski občini, pred Mojstrano.

Po županovih besedah bodo kot multikulturna občina prijazno sprejeli tudi turške delavce, ki bodo naslednjih pet let bivali v njihovi občini.

»Glede na to, da prihajajo iz drugega okolja, kulture, da govorijo drugačen jezik, upam, da bomo našli priložnost za srečevanja. Obenem pa si želim, da bi naši občani imeli priložnost, da bi si v dogovoru z izvajalcem lahko občasno prišli ogledat gradbišče,« je še dejal župan Račič.