Imaš korono?
To mi je, malce v šali (ali pa tudi ne), med telefonskim klepetom navrgla sodelavka, ko me je napadel kašelj. Resda smo bili tik pred tem z družino na Hrvaškem in sem takoj po vrnitvi odhitela k zdravniku s hčerko, ki je imela vnet sluhovod, vendar sem nekaj dni kasneje s pretirano uporabo klime sebi pridelala prehlad, ob katerem se te v teh časih, pričakovano, vsakdo izogne v velikem loku.
Čeprav sva z možem imela še dober teden dopusta, ki smo ga nameravali izkoristiti za izlete po Sloveniji, smo bili, za vsak primer, raje doma. Vztrajno smo tudi zavračali obiske. V običajnih razmerah tega verjetno ne bi počeli. K sreči sem imela dopust in mi ni bilo treba delati za službo, se pa sprašujem, kako bo jeseni, ko bo prehladnih obolenj bistveno več. Čeprav večinoma delam od doma, moram kot novinarka tudi na teren in v takšnem stanju si zagotovo ne bi upala.
Pred dnevi sem klepetala z znanko, ki ji je družbo delal vnuk. Ker je malček zjutraj zakašljal, ga mamica ni upala peljati v vrtec. Ima prvo zaposlitev in si jo želi obdržati, k čemur pa pogoste bolniške odsotnosti (žal smo v takih časih) ne pripomorejo, zato je znova vskočila babica, sicer tudi sama še vedno zaposlena. V vrtec (pa tudi v druge vzgojno-izobraževalne ustanove) namreč sedaj sodijo zgolj zdravi otroci brez kakršnihkoli prehladnih obolenj in bolezenskih znakov. Še dobro, da imam že šolarki, saj so otroci v predšolskem obdobju še bistveno bolj dovzetni za prehlade, pomislim. Bodo ob vsakem izcedku iz nosu in kašlju morali ostati doma? V tem primeru bodo vrtci napol prazni in marsikatera učilnica tudi, starši pa znova v nezavidljivem položaju in iskanju rešitev …
Vem tudi za družino, ki redno dopustuje na Hrvaškem, letos pa so zaradi bojazni pred koronavirusom ostali doma. Opustili so celo izlete po Sloveniji, saj enega od članov družine nenehno preganja strah pred okužbo. Kamorkoli so šli, so se izogibali bolj obljudenim lokacijam, v gostilne niso smeli vstopati, niti na njihove terase … Z naraščanjem števila okuženih v zadnjih dneh se njihove skrbi stopnjujejo, povečuje jih tudi dejstvo, da starša znova hodita v službo in da se bo kmalu začel pouk. Vse to seveda načenja odnose znotraj družine.
Koronavirus in z njim povezane omejitve pretresajo naš vsakdan, nekaterim bolj, drugim manj. Takšno bo očitno naše življenje vse do odkritja učinkovitega cepiva. Pred dnevi sem v medijih zasledila razmišljanje španskega zdravnika, da je cepivo mentalno, da virus ni toliko prizadel naših teles, kolikor je izmaličil naš um. Pa še res je ...