Stalno razstavo o svetovni popotnici, pisateljici, ljubiteljski raziskovalki, poliglotki in teozofinji Almi Karlin si lahko ogledamo v Pokrajinskem muzeju Celje. / Foto: Wikipedija

Svetovna popotnica

Letos mineva sedemdeset let od smrti svetovne popotnice Alme Karlin (1889–1950). Po svetu je potovala sama in v časih, ko je bil tak način potovanja za ženske zelo nevaren. O tem pričajo tudi njeni popotni zapisi v številnih knjigah …

Zapisi Alme Karlin

O njenem največjem potovanju smo že pisali, članek najdete tudi na spletni strani našega časopisa pod naslovom Po svetu z Almo Karlin. V času, ko zaradi pandemije potovanja v daljne svetove sploh niso mogoča ali pa si nanje ne upamo, preberimo nekaj odlomkov iz knjig te velike in neustrašne popotnice, ki se je med potjo tudi sama preživljala. / O doživetju v Indiji: »Tako utrujena sem bila redkokdaj v svojem življenju, a lahko rečem, da sem ravnokar spoznala Benares z vseh koncev in krajev; da sem videla tkalce svile pri njihovem delu, lončarje, izdelovalce sandalov, opazovala obdelovalce medenine in druge rokodelce, da sem hodila po ulicah, ki jih ni nikoli prestopila turistična noga, drobnih in zavitih kot črv, in v katerih so hišice – nizke in pritlične, belo prepleskane ilovnate, ki niso na isti višini kot cesta, ampak na majhni vzpetini, ki ni bila ravna, ampak poševna, peščena ali prašna. Po vseh vrtovih so rasle indijske fige, podobne kaktejam, ki imajo dolge trne in ničesar in nikogar ne spustijo skozi.« (Doživeti svet, Celje, 2006) / O ljubezenskem uroku na otoku v Tihem oceanu: »Med črnimi delavci je bil eden, ki je bil še grši kot vsi drugi in je imel težave, da bi našel ljubezensko partnerko. Poizkusil je ljubezenski urok masing; jezilo ga je, da so se vse ženske, še posebej debele, norčevale iz njega. Ko je imel čarobni prašek in je poznal besede uroka, je začaral najmočnejšo in najdebelejšo žensko. Popoldan, ko je ležal v svoji koči, je videl žensko, kako je divjala proti njemu. Nenadoma ga je zagrabil strah, zapahnil je vhod v kočo in se skril v najtemnejši kot. Ženska pa je divje razbijala po vratih, kričala in vreščala, in šele ko se je zbrala množica okrog koče, smo izvedeli, kaj se je zgodilo.« (Uroki ljubezni – uroki smrti: nenavadni običaji daljnih dežel; Celje, 2009.) / O tem, kako se je sama rešila nasilnega moškega: »Vrgla sem glavo vznak in tako glasno zakričala, da sem se čudila tolikšni moči svojih pljuč. Dovolj glasno, da bi lahko zbudila vso Arequipo od mrtvih, a zbudila sem le majhnega dečka, ki je strahoma pogledoval v jarek. Človeška žival je še vedno čepela na meni in mi tiščala na usta svojo mesnato, od dela trdo roko. Mati narava mi je podarila zelo dobre zobe. Zarila sem jih v šapo. Žival me je izpustila. Zadala sem mu sunek ravno v trenutku, ko je govoril otroku, da bi ga pregnal, in bila sem na prostosti. Še preden me je uspel zgrabiti, sem stekla po pobočju navzdol in drvela na vso moč proti predmestju.« (Samotno potovanje v daljne dežele: tragedija ženske, Celje, 2006) / O preživljanju med potovanjem: »Ker sem kot pisateljica želela prodreti tako v mišljenje kot dejanja ljudi, še posebej pravih domačinov, sem prišla v stik z ljudmi, ki so bili, če že ne nevarni, pa vsaj, milo rečeno, precej nenavadni. Tako sem v trgovini s kramarijo spoznala malo čudakinjo, ki si je pri meni na vso moč želela učiti angleščine, pa, razumljivo, ni imela nič ali skoraj nič denarja. Sama sem bila domala prav tako revna kot ona, pogosto sem si komaj lahko kupila kakšno žemljico s sirom. Zato mi je bilo dosti do poučevanja in navedla sem smešno nizko ceno.« (Magični obrazi Andov, Ljubljana, 2016) / O življenjskem spoznanju: »Naučila sem se, česar prej nisem hotela dojeti, da lahko računamo le nase, ne pa na druge okrog sebe, da lahko najdemo mir le v spokojnosti, ki je nad našimi željami in strahovi. Nisem se več borila proti toku življenja, dovolila sem, da so me njegovi valovi dvigali čez vse ovire, tako dobre kot slabe, in tako sem brez globokih bolečin, a tudi brez velikega veselja drsela proti cilju. Nekoč bo tudi zame zazvonil večerni ave!« (Moj kitajski ženin, Ljubljana, 2019)

Kandidatka

Demokrati so za svojega kandidata na letošnjih volitvah za predsednika ZDA izbrali Josepha Bidna. Ta pa je za kandidatko za podpredsednico izbral temnopolto senatorko Kamalo Harris. Stara je 55 let, po stroki je pravnica in odvetnica. Prihaja iz države Kalifornija. Njena mati je prišla iz Indije, njen oče se je rodil na otoku Jamajka. Če bi postala podpredsednica, bi bila prva ženska v tem uradu. Bila bi tudi prva temnopolta ženska podpredsednica. To bi se seveda zgodilo le, če bi na volitvah zmagal Joe Biden …

Jedo in pijejo

Pa še ena taka, ki na tem svetu velja vedno in povsod: »Ničvredni ljudje živijo izključno za to, da pijejo in jedo, ljudje z vrednostjo pa jedo in pijejo zato, da živijo.« Je rekel Sokrat (živel 470 pr. n. št. do 399 pr. n. št.)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sobota, 12. avgust 2017 / 16:06

Nič več čakalnih vrst za enotne vozovnice

Ljubljana – Potem ko je lani v veljavo stopila enotna vozovnica za dijake, študente in udeležence izobraževanja odraslih, ministrstvo za infrastrukturo skupaj z ministrstvom za javno upravo in mini...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 12. oktober 2012 / 07:00

Obnovljen Kopitarjev spomenik

Vodice - Občina Vodice letos prireja že 15. Kopitarjeve dneve v spomin na jezikoslovca Jerneja Kopitarja, ki je bil leta 1780 rojen v vasi Repnje v vodiški občini. Prvi Kopitarjevi...

GG Plus / petek, 12. oktober 2012 / 07:00

Učne težave (5)

Učenci, ki imajo težave pri učenju, potrebujejo več sprotnega preverjanja znanja kot drugi učenci. To je ključnega pomena, saj lahko določena učna snov hitro postane preobsežna in videti je nedos...

Zanimivosti / petek, 12. oktober 2012 / 07:00

Praznik pobratenja s koroško občino Sele

Škofja Loka - Štiri desetletja pobratenja med občinama Sele na Koroškem in Škofjo Loko bodo danes, 12. oktobra, proslavili tudi v Škofji Loki. Ob 19. uri se bo v Sokolskem domu z...

GG Plus / petek, 12. oktober 2012 / 07:00

Slovenski strahovi svobodnjaka Doberniga

Ko je že vse kazalo, da so vsakoletna oktobrska praznovanja obletnice koroškega plebiscita izgubila do Slovencev in vsega slovenskega sovražen naboj, jih je letos v stare čase poskušal vrniti svo...

Humor / petek, 12. oktober 2012 / 07:00

Bo kaj denarja za ciprske banke ali ne?

Iz nepreverjenih virov smo izvedeli, da bodo slovenski nogometaši na rezultat petkove nogometne tekme v stave vložili kar nekaj denarja. Morebitne dobitke bodo kar kolegi ciprski nogometaši odnesli na...