Jernej Demšar in gorska reševalna služba

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (264)

Zdravnik dermatovenerolog Jernej Demšar, ki se je rodil 19. avgusta 1875 v Železnikih, in zdravnik Josip Tičar, rojen v Trbojah, tri leta tudi župan v Kranjski Gori, sta ustanovitelja slovenske gorske reševalne službe. Bila pa sta zelo uspešna tudi vsak na svojem zdravstvenem področju. Zanimivo, da sta se rodila istega leta in je bil Demšar devet dni starejši. Seveda pa sta bila oba ljubitelja gora.

Jernej Demšar je študiral medicino na Dunaju, tam in v Hamburgu se je tudi specializiral. Od leta 1908 je delal kot zdravnik specialist v Ljubljani. Leta 1924 je prevzel dermatovenerološki oddelek ljubljanske splošne bolnišnice in postal primarij. Leta 1945 je bil imenovan za rednega profesorja na Medicinski fakulteti v Ljubljani in prvega predstojnika dermatološke klinike. Prizadeval si je za znižanje števila spolnih bolezni in med prvimi opozarjal na pomen spolne vzgoje. Bil je nestor slovenske dermatovenerologije in med zdravniki te stroke najpomembnejša osebnost med vojnama ter neposredno po zadnji vojni.

Skupaj z Josipom Tičarjem sta v okviru Slovenskega planinskega društva 16. junija 1912 v Kranjski Gori ustanovila prvo gorsko reševalno postajo. Od ustanovitve do danes je v različnih organizacijskih oblikah delovala v različnih političnih in ekonomskih ureditvah, a vedno z enakim namenom in poslanstvom: prostovoljno pomagati ljudem pri nesrečah v gorah in na teže dostopnih terenih.

Pred drugo svetovno vojno so tako imenovane rešilne ekspedicije sestavljali tako plezalci iz večjih krajev kakor tudi domačini izpod gora. V takratnih reševalnih skladiščih so imeli pripravljene vrvi, plezalne copate, nekaj obvez, reševalni drog in vrečo. Prevozno sredstvo sta bila konj in lojtrnik. Med predvojnimi reševalci so bili vsi takratni vrhunski alpinisti, v Gornjesavski dolini na primer Joža Čop, Miha Potočnik, Stanko Tominšek, in številni domačini – vodniki, med katerimi so bila znana imena Ivan Vertelj - Hanza, Gregor Lah - Preckin iz Mojstrane, lastnik lojtrnika in konja ...

Po drugi svetovni vojni je bila centrala GRS sprva na Jesenicah. Vodila sta jo Miro Dremelj in Uroš Zupančič. Po hudi tragediji v Špiku leta 1953 (pet mrtvih plezalcev) pa je bila GRS deležna večjih organizacijskih sprememb. Centrala se je preselila v Ljubljano. Organizirala se je kot komisija v okviru Planinske zveze Slovenije. Tako organizirana je GRS delovala vse do leta 2006, ko so se slovenski gorski reševalci ponovno prilagodili družbenim in ekonomskim spremembam ter se reorganizirali v samostojno zvezo, ki se lahko samostojno vključuje v druge sorodne domače in mednarodne zveze.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

17. 8. 1917 so Italijani sprožili 11. soško bitko, ki je trajala do 15. septembra. To je bila največja gorska bitka v vojaški zgodovini in največji vojaški spopad na slovenskih tleh.

V Mengšu se je 18. 8. 1703 rodil slovenski matematik in astronom misijonar Avguštin Hallerstein. Postal je mandarin na kitajskem dvoru in izvedel enega prvih popisov Kitajcev.

V Sv. Tomažu v Selški dolini se je 18. 8. 1819 rodil sadjar Jernej Pintar. Po Selški dolini so ga prištevali med »štiri sadjarske evangeliste na Gorenjskem«.

V Gorjah pri Bledu se je 18. 8. 1857 rodil čebelar Jernej Černe. Leta 1895 je v založbi Kmetijske družbe izdal Umno čebelarstvo.

V Dolenjah pri Domžalah se je 20. 8. 1850 rodil častnik in publicist Jernej Andrejka. Udeležil se je avstrijske zasedbe BiH.