Kmetovati je začel z dvema kozama

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 20. avgust 2020 / 09:02

Žiga Kršinar s Topola je že od nekdaj govoril, da bo kmet, čeprav ne prihaja s kmetije. Pred leti je pustil službo in se začel preživljati z delom na svoji Ekološki učni kmetiji Kršinar. Prideluje kvalitetno ekološko seneno meso, usmeriti se želi v učno kmetijo.

Topol – Na kmetiji je običajno tako, da mladi nadaljujejo tradicijo svojih staršev. To pa ne velja za Žiga Kršinarja s Topola, ki je kmetijo ustvaril sam. »Tukaj, po domače Pr' Frnck, nikoli ni bilo večje kmetije, so pa moji predniki imeli nekaj njiv in gozda, v hlevu pa tudi kakšnega pujsa – za preživetje,« pravi 32-letni Žiga Kršinar z Ekološke učne kmetije Kršinar.

Pot v kmetijstvo začel pri sedemnajstih

Da bo kmet, je govoril že od mladih nog: »Že odkar pomnim, sem bil navdušen nad delom na kmetiji in nad živalmi. Hodil sem na sosedovo kmetijo in težko me je bilo spraviti domov. Po cele dneve sem bil tam. Govoril sem, da bom kmet, in sedaj sem res.« Njegova pot v kmetijstvu se je začela pri 17 letih. »Stara mama je rekla, da ne bo več imela koz, in sem se odločil, da bom jaz nadaljeval – na začetku z dvema kozama. Uradno sem se s kmetijstvom začel preživljati pred okrog sedmimi leti, ko sem pustil službo na Golica TV, kjer sem imel tudi kmetijsko oddajo,« je pojasnil. Če bi se danes še enkrat odločil, bi prav tako izbral kmetijstvo, bi pa ubral drugačno administrativno pot. »Je kar redkost, da postaneš kmet iz nič. V tujini obstaja poseben izraz za takšne kmete, pri nas ga še ni. Kmetijo sem ustanovil sam, zato ne morem biti mladi prevzemnik. Če bi bila napisana na mamo in bi jo prevzel od nje, bi bil deležen kar precej nepovratnih sredstev za razvoj kmetije. Tudi pogojev za mladega kmeta ne izpolnjujem,« je dejal. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir agronomije. Pride mu prav, a največ štejejo izkušnje, poudari. »Moja izobrazba ni botrovala odločitvi za kmeta, pride pa vse prav. Na fakulteti smo ekološko kmetovanje le omenili. Iz leta v leto se učim. Danes seveda vse skupaj poteka precej drugače kot na začetku. Prvo zbirno vlogo sem oddal leta 2010, ko sem bil star dobrih dvajset let. Imel sem dobre tri hektarje kmetijskih površin, od tega dva hektarja v najemu, in morda 15 koz. Danes obdelujem 26 hektarjev zemlje, večino imam v najemu, 11 glav živine (avtohtono pasmo cikasto govedo, za katerega pravim, da je slovenski angus), tri ponije, konja, okrog osemdeset koz in kozličkov, od petdeset do sto zajcev, 35 kokoši, dva pritlikava pujsa in pritlikave ovce. Od samega začetka je bilo veliko ročnega dela. Imel sem grablje in vile, še nobenega stroja. Najprej sem kupil kosilnico, nato še traktor, ki je še danes pri hiši – kot edini traktor na kmetiji. Zakaj bi jih imel več, če se pa lahko hkrati usedem le na enega? Od začetkov sem zelo spremenil tudi svojo miselnost. Razmišljal sem o množični proizvodnji, nato pa se odločil za butično prodajo, za manjše količine višje kvalitete za nekoliko višjo ceno,« še pojasnjuje.

Usmeritev v učno kmetijo

Obisk pri njem ne da vtisa, da se ukvarja s kmetijstvom. Živi v hiši, pri kateri ni kmetijskega objekta. Hlev, v katerem ima nastanjene živali, ki niso prosto na paši, je streljaj proč, starejši objekt je datiran z letnico 1816. V dolini Ločnice nastaja učno posestvo, na katerem stoji kozolec toplar. Ob njem sta že sadovnjak in zeliščni vrt. Vse to ima tudi na Topolu. Usmeriti se želi v učno kmetijo. »Moja politika slovenskega kmetijstva je agroturizem. Moja vizija je vezana na učno kmetijo, ki sicer že deluje, in obiskalo nas je že kar nekaj skupin – predvsem otrok. Prednost učne kmetije je izobraževanje mladih, da jim pokažeš, da krava ni vijolična, kje zraste jabolko, kako se pridela kvalitetna ekološka hrana ... Kmetijo želim pokazati skozi prakso. Otroci pa najbolj uživajo, ko lahko pocrkljajo domače živali, ki jih imamo na naši kmetiji res veliko. Razmišljam tudi o partnerstvu s srednjimi šolami in fakultetami. Pobuda je prišla prav z ene izmed srednjih šol,« razmišlja in dodaja, da bo še vedno ohranil tudi živinorejo.

Slogan Cika me mika

Po senenem mesu z njegove ekološke kmetije je veliko povpraševanja. Izjemno se je povečalo v času epidemije covida-19. »Predvideval sem, da bo od novih strank po koncu epidemije ostala približno polovica, jih je pa še nekaj več. Prodaja je bila izjemno dobra. Bomo videli, kako bo jeseni,« pravi Kršinar. Na ekološki kmetiji Kršinar imajo poleg ekološke senene govedine avtohtone pasme cikastega goveda v ponudbi še teletino, kunčje meso, meso drobnice, ekološka jajca pašne reje, ekološke hrenovke iz kozjega mesa, sadje, motni jabolčno-hruškov sok, kis … Povezuje se z dvema kmetoma iz Prlekije, za katera jamči, da kmetujeta enako kot on. Če mesa pri njem zmanjka, kupce napoti k njima – in obratno. Vključen je v evropski projekt Seneno meso in mleko.

Naš slogan je Cika me mika. Kvaliteto ekološkega senenega mesa potrjujejo tudi stranke,« še poudari. V zadnjih letih je kmetijo že toliko postavil na noge, da se lahko občasno posveti tudi čemu drugemu. Tako je znova začel delati na Golica TV. »Mislim, da smo na pravi poti. Ohranili bomo butično prodajo izdelkov in se usmerili v učno kmetijo,« je zaključil Žiga Kršinar, ki mu pri delu na kmetiji pomagajo še njegove dekle Barbara in po potrebi tudi starša in brat. Pretekli teden so zaključili košnjo, za katero pravi, da je najlepši del leta. Za krmo potrebuje veliko kvalitetnega sena. Živali na kmetiji namreč krmi izključno s senom, brez dodatkov. »Na naši kmetiji zato ni nobenega vonja po silaži,« doda. Poleg vsega z dekletom izdelujeta tudi unikatne lesene izdelke.