Ivan Tušek in poslovenjenje srednjih šol

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (263)

V Martinj Vrhu nad Selško dolino (Megušnica št. 3) v občini Železniki se je 13. avgusta 1835 rodil kmetu Janezu in Maruši Tušek, rojeni Bertoncelj, naravoslovec in leposlovec, vajevec Ivan Tušek. Umrl je 10. marca 1877 v Ljubljani.

Vajevci je bilo ime skupine šestih ljubljanskih gimnazijcev, ki so v letih 1854 in 1855 skrivaj izdajali literarno glasilo Vaje. Na srečanjih so na glas brali svoja literarna besedila, si izmenjevali kritike in tekste zapisovali v zvezek, ki so mu dali ime Vaje. Na ta način so se vadili v pisanju v slovenskem jeziku, veščini, ki je bila v tedanjem šolstvu precej zanemarjena. Podobna dijaška glasila so obstajala že prej, a so jih leta 1852 prepovedali, saj avstrijski oblasti takšna aktivnost bodoče slovenske inteligence ni ustrezala.

Kot srednješolec se je usmeril v naravoslovje, največ v botaniko. Že na gimnaziji je zbiral med ljudstvom ter v tisku in pisanih virih slovenska rastlinska imena. Leta 1859 je opravil usposobljenski izpit za pouk fizike in prirodopisa na srednjih šolah. Služboval je na višji realki v Schottenfeldu na Dunaju, nato deset let na višji realki v Zagrebu in šest let na gimnaziji v Ljubljani. Bil je tudi tajnik Slovenske matice.

Zanimivo je, da je v osmem razredu pri Metelku imel najslabšo oceno iz slovenščine, torej v času, ko je bilo delo za Vaje, po vsem sodeč, na višku. Tudi v času dunajskega študija je imel v delovni in idejni skupnosti vajevcev dovolj vidno mesto. Ljudsko blago in naravoslovne članke je objavljal tudi v različnih časopisih. Tuška zaradi članka Potovanje okrog, ki je prvi opis vzpona na Triglav v slovenskem jeziku, štejemo med naše prve planinske pisatelje.

Eno najpomembnejših vprašanj njegovega časa je bilo poslovenjenje slovenskih srednjih šol. Dunajska vlada je pošiljala slovenske profesorje v tujino, na srednje šole po Sloveniji pa nameščala Nemce. Tuškova prošnja za profesorja v Ljubljani je leta 1866 postala predmet interpelacije Luke Svetca v kranjskem deželnem zboru in celo predmet polemike. V Slovenijo ga je premestil šele resorni minister v Hohenwartovi vladi.

V slovenščino je za potrebe šolstva od leta 1863 do 1872 prevedel šest učbenikov iz češčine, hrvaščine in nemščine. V ta namen je tudi zbral vsa znana slovenska imena rastlin. Zato velja za utemeljitelja slovenskega botaničnega besedišča. Vprašanje pouka v narodnih jezikih na srednjih šolah in potreba po slovenskih učbenikih je slovenske šolnike spodbujala k pospešenemu delu za učbenike, tudi v obliki prevodov iz nemščine. Pogoj za pouk v slovenskem jeziku je bila seveda slovenska terminologija, pri kateri je imel Ivan Tušek izredno pomembno vlogo.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

Dne 16. 8. 1554 je v Sibiu v Romuniji za kugo umrl evangeličanski škof, Lutrov privrženec in Trubarjev sopotnik Pavel Wiener (Biner). Rodil se je okoli leta 1495 v Kranju.

V Kranju se je 11. 8. 1802 rodil cerkveni dostojanstvenik Jernej Vidmar. V letih 1837–1860 je bil ravnatelj dunajskega Avguštineja in dvorni kaplan, leta 1853 dvorni ceremoniar. Leta 1859 je bil imenovan in leta 1860 posvečen za ljubljanskega škofa.

V Ljubljani se je 13. 8. 1880 rodila zdravnica Valerija Strnad. V Železnike je prišla delat leta 1921. Bila prva slovenska zdravnica z dokončano medicinsko fakulteto. Umrla je 2. junija 1961 v Železnikih.

V Železnikih se je 15. 8. 1808 rodil duhovnik, pesnik in prevajalec Jernej Levičnik. V časopisu Carinthia je leta 1851 objavil Prešernov življenjepis.