Na rokodelskih doživetjih se obiskovalci v živo srečajo z rokodelci in rokodelkami ter se iz prve roke seznanijo z njihovim delom in znanjem. / Foto: Tina Dokl

Doživeti rokodelsko ustvarjalnost

Z namenom ohraniti in širiti tisočletno rokodelsko tradicijo v Škofji Loki so v Rokodelskem centru DUO Škofja Loka razvili program rokodelskih doživetij, kjer se domači in tuji obiskovalci lahko seznanijo z ustvarjalnim zakulisjem rokodelcev. Z rokodelskimi doživetji so škofjeloški turizem postavili na zemljevid kreativnega turizma.

Škofja Loka – Ideja o razvoju kreativnega turizma na Škofjeloškem oziroma v Rokodelskem centru DUO Škofja Loka je zorela že nekaj časa. »Glede na močno tradicijo rokodelstva in še vedno prisotne sodobne rokodelske ustvarjalnosti na celotnem območju je želja po razvoju teh vsebin logična in smiselna,« je pojasnila vodja centra Kati Sekirnik in dodala: »Trendi v turizmu se odmikajo od množičnega in generičnega, obiskovalcem je treba ponuditi najboljše, kar ponuja lokalno okolje.« Rokodelski center je v sodelovanju z agencijo Nea Culpa in rokodelci ter rokodelkami od lanske jeseni razvijal program in vsebine rokodelskih doživetij. Gre za nov turistični produkt v Škofji Loki, ki so ga letos ponudili prvič. »Namen rokodelskih doživetij je obiskovalcem omogočiti, da se v živo srečajo z rokodelci ter iz prve roke izvedo, vidijo in otipajo njihovo delo ter znanje. S širjenjem in ozaveščanjem tako domačih kot tujih obiskovalcev pa posredno skrbimo tudi za ohranjanje rokodelskih znanj ter veščin,« je pojasnila Sekirnikova.

Rokodelska doživetja potekajo v Rokodelskem centru DUO Škofja Loka, v sodobnem tekstilnem centru Kreativnice, v baru Pilarna in drugih rokodelskih delavnicah njihovih mojstrov in mojstric. Program doživetij so začeli izvajati v juliju in ga nadaljujejo v avgustu. Poteka od srede do nedelje in je oblikovan v treh sklopih. »Prvi sklop so spoznavni obiski pri mojstrih, drugi sklop so rokodelski prikazi, poimenovani ustvarjalna zakulisja, zadnji sklop pa so rokodelske delavnice, na katerih obiskovalci izdelajo svoj izdelek,« je pojasnila sogovornica in dodala, da doživetja vodijo mojstri in mojstrice, ki delujejo v njihovem rokodelskem centru. »Poskrbeli smo, da imajo obiskovalci priložnost spoznati zelo različne rokodelske veščine,« je povedala in nadaljevala: »Mokro polstenje spoznavajo z Anjo Musek, suho polstenje s Petro Vengar, izdelavo glinenih reliefov z Lidijo Debelak in rezbarjenje ter peko loških kruhkov s Petro Plestenjak Podlogar. V vitražni tiffany tehniki ustvarjajo s Katjo Zrimšek, obdelavo lesa in lepoto njegovih nenavadnih oblik prikazuje Janez Jankovec, tradicijo klobučarstva pa odkrivajo z Lili Panjtar. Obiščejo lahko tudi kovačijo Krmelj in tam spoznajo Matejo in Jožeta Krmelja.«

Rokodelska doživetja so oblikovana za posamezne goste in manjše skupine do deset ljudi, zaradi velikega upada tujih gostov pa jih obiščejo večinoma slovenski turisti in domačini. »Zaradi covida-19 moramo upoštevati vsa navodila, ampak že narava rokodelskega dela je usmerjena na individualni pristop. Poleg tega se morajo obiskovalci na doživetja predhodno prijaviti, torej imamo vse kontakte in število udeležencev stalno pod nadzorom,« je poudarila Sekirnikova in nadaljevala: »Dokler spoštujemo predpise in se srečujemo v manjših skupinah, ne vidimo razloga, da bi doživetja odpovedovali, saj ljudje prav v teh časih potrebujemo kulturno-ustvarjalne vsebine.« Odzivi obiskovalcev so po besedah Sekirnikove zelo pozitivni. »Predvsem zato, ker so rokodelska doživetja pristna, v ospredju je ustvarjalnost in življenjska pot mojstrov ter mojstric, ki s svojo predanostjo delu ljudi preprosto navdušijo,« meni sogovornica, ob tem pa dodaja, da vsi odzivi, ki jih dobivajo, potrjujejo njihovo delo in jim dajejo motivacijo za naprej. Program rokodelskih doživetij in z njim kreativnega turizma bodo v Škofji Loki nadaljevali tudi v prihodnosti. »Letošnje izvedbe so prve in z vsako se naučimo česa novega, prepoznamo svoje pomanjkljivosti in hkrati prednosti, na katerih je treba graditi,« je sklenila Kati Sekirnik.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / torek, 12. september 2017 / 19:30

Vre v skupni kotlovnici

Dvanajst večstanovanjskih stavb v soseski Deteljica ima od nedavnega dva upravnika, kranjski Domplan in tržiški Opus inženiring, vsak ima v upravljanju po šest stavb. Opus je prevzel tudi upraviteljst...

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / četrtek, 13. avgust 2020 / 23:45

Sušeča se lipa je ogrožala varnost v prometu

Gozd - Martuljek – Lipa na domačiji Dejana Kersnika v Gozdu - Martuljku (pri Spodnjih Zimah) je bila stara več kot sto let, vendar se je že pred leti začela sušiti, veje so še zlasti v vetrovnem vr...

Zanimivosti / četrtek, 13. avgust 2020 / 23:37

Na Čemšenik tudi po razgled

Dom na Čemšeniku zaradi svoje lege ob gozdu velja za takšnega brez razgledov. Ljubitelji lepih razgledov pa pridejo na svoj račun, če se povzpnejo še malce višje in se podajo po Panoramski poti pod Ja...

Zanimivosti / četrtek, 13. avgust 2020 / 23:29

Plete z ljubeznijo, piše tudi poezijo in prozo

Kar nekaj časa je trajalo, da je Cvetka Jug spletla prve dokolenke za gorenjski folklorni kostum na en mah, če se izrazimo malce pesniško; ali pa rečemo: od začetka do konca, ne da bi morala na koncu...

Nasveti / četrtek, 13. avgust 2020 / 23:21

Ajdov kruh z orehi

Če je včasih ajda veljala predvsem kot živilo revežev, je danes zaradi svoje izjemne hranilne vrednosti vse bolj cenjena. Ni le zdrava, temveč tudi nadvse okusna. Res nam svež ajdov kruh z orehi po...

Izleti GG / četrtek, 13. avgust 2020 / 23:20

Vila z okusom (4)

Znameniti šefov kruh kuharskega mojstra Grega Rozmana, ki je že kakšni dve leti chef brdske kulinarike, sedaj lahko okušate tudi v Vili Bled. Posebnost kruha je, da je pečen v olivnem olju...