Izlov rib iz Dvojnega jezera

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / nedelja, 9. avgust 2020 / 22:27

V visokogorska jezera ribe niso prišle po naravni poti. V Dvojno jezero jih je pred skoraj tridesetimi leti vnesel človek, najprej jezersko zlatovčico, pred nekaj leti še pisanca. V povezavi z drugimi antropogenimi vplivi so povzročile propad jezerskega ekosistema, ki ga zdaj skušajo izboljšati.

Bled – Izlov rib iz Dvojnega jezera je del obsežnega projekta VrH Julijcev za izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov, ki ga vodi Triglavski narodni park (TNP) skupaj z osmimi partnerji projekta. Izboljšanje stanja Dvojnega jezera je načrtovano z izlovom rib, optimizacijo in nadgradnjo čiščenja odpadnih voda iz Koče pri Triglavskih jezerih in z odstranjevanjem rastlinske biomase iz jezera.

»Izlov rib je Zavod za ribištvo Slovenije začel v drugi polovici junija. Intenziven izlov izvajajo vsaj tri dni na teden. Letos je načrt izloviti čim več odraslih pisancev. Lovijo jih s pomočjo pasti, imenovanih kogoli. V obeh jezerih je nameščenih sedemdeset kogolov in v mesecu in pol je bilo odstranjenih več kot sto kilogramov rib oziroma približno deset tisoč osebkov. V prihodnjih letih je načrtovan še izlov jezerskih zlatovčic, kar bo potekalo s pomočjo zabodnih in pelagičnih mrež. Sodelavci zavoda za ribištvo pri izlovu uporabljajo tudi nahrbtne električne agregate in električne bariere. Ujete ribe pripeljejo v dolino, kjer so izvedeni sanitarni pregledi in nato uničenje. Del rib pa namenijo tudi za nadaljnje analize in raziskave,« je sporočila Tina Markun iz službe za stike z javnostmi na TNP.

Celoten cilj projekta, ki se bo končal novembra 2020, je z različnimi ukrepi izboljšati stanje osmih varstveno pomembnih rastlinskih in živalskih vrst (alpska možina, veliki pupek, hribski urh, divji petelin, gozdni jereb, belka, kotorna, triprsti detel) in štirih habitatnih tipov Nature 2000 (poleg že omenjenega Dvojnega jezera še vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh, gorskih ekstenzivno gojenih travnikov in aktivnih visokih barij) na skupno 303 hektarjih znotraj TNP. V projektu s TNP poleg že omenjenega Zavoda za ribištvo Slovenije sodelujejo še Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, Občina Tolmin, Planinska zveza Slovenije, Turizem Bohinj – zavod za pospeševanje turizma ter Zavod za gozdove Slovenije.