Ljudska igra Lucija poteka v avtentičnem okolju župnijskega posestva v Predosljah – praktično pod milim nebom. / Foto: AB

Lucija in Butalci

Ob prihajajočih poletnih večerih je obisk igre na prostem lahko prijeten in kulturno obarvan zaključek dneva ali kar tedna. V Predosljah tako lahko spremljate ljudsko igro Lucija, Poletno gledališče Studenec pri Domžalah pa je na oder postavilo Butalce.

Lucija je nastala po Finžgarjevi povesti Strici, dramatiziral in priredil jo je Iztok Jože Basaj, ki je igro tudi režiral. V preteklosti so že posneli film, Basaj pa je zgodbo prilagodil zunanjemu odru, okolju župnijskega posestva v Predosljah, kjer so jo člani KUD Predos­lje tudi zaigrali. Nekaj malega si je režiser 'sposodil' tudi pri zgodbi o dekli Ančki.

Ljudska igra Lucija se dogaja na dveh kmetijah: gruntu in kajži. Mogočni grunt Podlog pretrese novica, da je revna kajžarska hči Lucija noseča z drugim sinom Miho Podlogarjem. Oče Šimen skuša rešiti to sramoto malce drugače, kot je bilo značilno za tiste čase: kljub stanov­ski razliki dovoli poroko …

»Drama prikazuje problem velike razklanosti med nekdanjimi stanovi: gruntarji in kajžarji. Tudi danes smo priča velikim ekonomskim in socialnim razlikam v družbi, ki so komaj še na meji vzdržnosti,« pravi režiser in potegne vzporednico z današnjimi časi. Želi pa tudi prikazati nekdanjo navezanost slovenskega kmeta na zemljo.

Premiero je Lucija doživela minuli konec tedna, ker pa je bil odziv dober, bodo ponovitve še 13., 14., 19. in 20. julija – vedno ob 21. uri na župnijskem posestvu v Predosljah.

Vrhuncu pa se bliža tudi kulturni festival v Poletnem gledališču Studenec pri Domžalah. Danes bo namreč premiera domače gledališke predstave članov KD Miran Jarc Škocjan, ki je vselej najbolj pričakovani del festivala. Lojze Stražar, režiser in gonilna sila domače produkcije, se je letos odločil za Butalce, saj želi – kot pravi sam, s to burko opozoriti na človeško neumnost, ki je v teh časih ne manjka. Komedijo s petjem je po motivih Frana Milčinskega in Ervina Fritza in ob pomoči Romana Končarja tako napisal kar sam, k sodelovanju pa znova privabil glavnino studenškemu odru že zvestih igralcev in pevcev. Skupaj jih v predstavi sodeluje okoli osemdeset. Kot smo se prepričali na eni od njihovih zadnjih vaj, na odru ne bo manjkalo petja, plesa in seveda Butalam primernih dialogov, ki gledalcev gotovo ne bodo pustili resnih obrazov. Poleg današnje premiere bodo pripravili še šestnajst ponovitev, pričakujejo pa gledalce iz vseh koncev Slovenije.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Žirovnica / sobota, 24. februar 2024 / 09:54

Ogrožena kulturna dediščina

V jedru Smokuča je novi lastnik podrl skedenj, ki je že desetletja propadal. Nekatere krajane je skrbelo, da je pri tem poškodoval ostanke enega največjih staroslovanskih grobišč, a Zavod za varstvo k...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 29. junij 2012 / 07:00

Severa in Gal za otroke

Na terasi Layerjeve hiše v Kranju je v organizaciji Leo kluba Brdo potekal dobrodelni koncert Severe in Gala Gjurina. Z zbranimi sredstvi bo dvajset otrok iz socialno šib...

Prosti čas / petek, 29. junij 2012 / 07:00

Eroika zapela s simfoniki

Poletno gledališče Studenec so v soboto napolnili člani tria Eroika, ki so si oder delili s 60-članskim simfoničnim orkestrom.

Škofja Loka / petek, 29. junij 2012 / 07:00

Občini praznujeta

Škofja Loka, Železniki - Jutri, 30. junija, občinska praznika slavita občini Škofja Loka in Železniki. Slavnostna akademija ob škofjeloškem občinsk...

Prosti čas / petek, 29. junij 2012 / 07:00

Menorška pripovedka (1)

V družbi Gorenjskega glasa in turistične agencije Intelekta smo se tokrat podali na tedensko raziskovanje španske Menorce.

Humor / petek, 29. junij 2012 / 07:00

Pesem domovini za praznik

Mlad neuveljavljen umetnik s psevdonimom W. T. Fak je v samozaložbi izdal zbirko ene same pesmi na A4 formatu papirja. Vse od preteklega petka je iskal nekoga, da mu jo objavi. Vsa vrata so mu bila za...