Kolesarski izletniki okrog Kranja

Glasovi kolesarki popotniki smo za letošnje poletje načrtovali kolesarjenje v Vojvodini, ki zavzema 21.506 kvadratnih kilometrov pretežno ravne površine in ima približno dva milijona gostoljubnih prebivalcev. Z Vojvodino smo Slovenci še posebno povezani, saj smo bili dvakrat v skupni državi. Še pred prvo svetovno vojno je bila namreč del Avstro-Ogrske, po drugi svetovni vojni so nam skupaj vladali iz Beograda. V Vojvodini se sicer vse meša, od podnebja do običajev in jezika, a prebivalci so vedno držali skupaj. Načrtovali smo, da bi na našem izletu kolesarili predvsem po naravi v bližini tromeje med Srbijo, Madžarsko in Hrvaško in te tri države tudi obiskali. Nastanjeni bi bili v mestecu Bezdan ob reki Donavi in se podali tudi v Sombor. Poleg treh izletov Vojvodino naj bi še enkrat šli še enkrat na Madžarsko kolesarit okrog Blatnega jezera. Naši vtisi z lanskega kolesarjenja so nepozabni, zato se je še ena skupina odločila za ta izlet.

To so bili naši načrti še v začetku letošnjega marca, a koronasituacija jih je povsem spremenila. Spomladanske izlete smo odpovedali, slabo pa kaže tudi z jesenskimi. Upamo, da nam uspe organizirati vsaj kakšen izlet po Sloveniji. O tem vas bomo sproti obveščali. Vse kaže, da bomo letos torej glasovi panoramski kolesarji kar sami nabirali kilometre po bližnji okolici. Nekateri mi pošiljate fotografije s počitnic v Prekmurju, drugi ste bili v Beli krajini, tretji ste kolesarili po Vipavskem. Na željo večine smo se v juniju vendarle srečali na mestu, kjer po navadi odrinemo na naše rajže, in v manjših skupinah kolesarili okrog Kranja. Kolesarili smo skozi naselja Rupa, Ilovka, Brdo, Tatinec, Hraše, Čadovlje, Bašelj, Mače, Nova vas, proti plezalnemu vrtcu in proti Hotelu Bor, Breg ob Kokri, Olševek, Trata, Adergas, Dvorje, Grad, Pšata, Poženk, Zalog in nato proti Vašci, Šenčurju, Visokem, Suhi in nazaj v Kranj. Tokrat nas je po poti vodil Janez, ki nas običajno spremlja na naših avanturah. Izkazalo se je, da te kraje res dobro pozna, saj nas je večina prvič kolesarila po teh poteh. Predstavil nam je tudi svojega soseda Cirila, ki nam je z velikim veseljem razkazal svoje »rož'ce in krav'ce.« Tako smo v lepem in sončnem vremenu prekolesarili okrog petdeset kilometrov. »Vsaj nekaj smo letos skupaj ušpičili,« mi je na koncu rekel eden od kolesarjev. »Res je, a bomo v naslednjih letih vse nadoknadili«, sem dodal.