Zaščita otrok v postopkih

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / / 20:46

Cilj predloga zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v Hiši za otroke, o katerem teče javna obravnava, je zaščita in celostna obravnava otrok v sodnih postopkih.

Ljubljana – Ta čas (do 3. avgusta) poteka javna obravnava predloga zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v Hiši za otroke, ki so ga na ministrstvu za pravosodje pripravili z željo po zagotovitvi največje otrokove koristi v sodnih postopkih. »Pomembno je, da otrok v postopku ne puščamo na pol poti, da jih izkoristimo kot priče, nato pa prepustimo same sebi. Zaščita otroka pomeni, da ni sam in da bo zaslišan samo enkrat. Iz izkušenj preteklosti vem, da če bi dosegli, da bi bil otrok zaslišan samo dvakrat, bi bil uspeh. Če pa nam bo uspelo doseči samo eno zaslišanje, bi bil to največji uspeh. Tudi obvezno snemanje je velik napredek,« je svetovalka v Uradu predsednika Republike Slovenije Vlasta Nussdorfer poudarila na strokovnem posvetu, ki ga je v Ljubljani organiziralo Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok – ZIPOM pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS).

Tudi generalna sekretarka ZPMS Breda Krašna je pozvala k spoštovanju otrokove koristi v kazenskem postopku, kar pomeni enkratno zaslišanje zlorabljenega otroka. To so z zakonom tudi želeli doseči, a kot je pojasnila višja državna tožilka Barbara Jenkole Zigante, ki je sodelovala pri njegovi pripravi, to ni bilo možno zaradi zagotavljanja poštenosti sojenja do obdolženca. »V postopku se lahko pojavijo nove okoliščine, če jih ne razjasnimo z zaslišanjem otroka, se lahko vzpostavi dvom in sodišče v dvomu mora podati oprostilno sodbo. Prav tako dostikrat osumljenec ob podaji prijave še ni znan,« je razložila in poudarila, da še vedno ostaja odgovornost vseh udeležencev v takih postopkih, da jih izvajajo v otrokovo korist in stremijo k enemu zaslišanju. K temu pomembno prispeva tudi hitrejša obravnava in dostop do strokovne pomoči, je dodala.

Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič je ob tem poudarila, da so cilji zakona celostna obravnava otrok, ki nastopajo v sodnih postopkih bodisi kot priče bodisi kot oškodovanci. Pri pripravi zakona so tako poleg preglednejše zakonodaje določili izhodišča, da ne prihaja do ponovne viktimizacije in da je zaslišanj čim manj. Glede prihodnosti Hiše za otroke po modelu Barnahus po koncu sofinanciranja s strani Sveta Evrope in norveških mehanizmov, ki je zagotovljeno za prvo leto in pol njenega delovanja, je ministrica povedala, da je predvideno dolgoročno financiranje iz državnega proračuna. »Frederick Douglass je rekel, da je lažje zgraditi močnega otroka kot pa popraviti zlomljenega odraslega, zato se trudimo zagotoviti dolgoročno financiranje Hiše za otroke in zagotoviti vso pomoč otroku že na samem začetku,« je dejala.

Na posvetu so tudi poudarili, da praksa kaže, da kljub večkratnemu zaslišanju stres otroku močno zmanjšamo, če zaslišanje opravi vedno ista oseba v istem okolju. Hkrati ni dovolj, da preprečimo stik med obdolžencem in žrtvijo, saj raziskave kažejo, da na otroka močno vpliva že samo zavedanje, da se obdolženec nahaja v istem prostoru, zato bi veljalo obdolžencu popolnoma preprečiti dostop do Hiše za otroke. Dubravka Hrovatič, vodja programov Društva SOS telefon, in Sara Jerebic, specialistka zakonske in družinske terapije ter direktorica Družinskega inštituta Bližina, pa sta poleg podpore otroku poudarili tudi pomen psihosocialne podpore družini oziroma nezlorabljajočemu staršu.

Po zavezi iz leta 2018 naj bi Hišo za otroke odprli letos. Na zunaj bo delovala kot običajna hiša v naselju, v njeni notranjosti, ki bo do otrok prijazna, pa bo potekala celovita obravnava primerov spolnih zlorab, pozneje pa tudi drugih kaznivih dejanj, ter pomoč žrtvam in svojcem. Hiša bo delovala kot javni zavod po več kot dve desetletji starem islandskem modelu Barnahus, ki je multidisciplinarna in medinstitucionalna služba za obravnavo spolnih zlorab, enak koncept pa so prevzeli v že več kot petnajstih evropskih državah. Trenutne aktivnosti v zvezi z njenim odprtjem potekajo s podporo Sveta Evrope, Evropske unije in Norveškega finančnega mehanizma, ki bo zagotovil tudi sredstva (okoli 1,5 milijona evrov) za prvo leto in pol pilotnega delovanja ter za usposabljanja oseb­ja in strokovnjakov.