Hojs bo premislil o nepreklicnem odstopu

Podaljšali javno razpravo o medijskih zakonih

Ministrstvo za kulturo je v sredo ob izteku le nekajdnevne javne razprave o predlogih novel zakona o medijih, zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) in zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA) le-to podaljšalo do 5. septembra. O tem se je namreč dogovorila koalicija, s čimer se je odzvala na številne kritike strokovne in splošne javnosti. K podaljšanju javne razprave so med drugim pozvali predsednik republike Borut Pahor, Društvo novinarjev Slovenije, generalni direktor Evropske radiodifuzne zveze (EBU) Noel Curran. Mnogo kritik leti tudi na vsebino novel trojčka medijskih zakonov in tudi novele zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki jo je prav tako pripravilo kulturno ministrstvo. Najbolj odmevajo predlogi sprememb razdeljevanja RTV-prispevka, saj bi se trije odstotki zbranega prispevka v preteklem letu namenili za STA, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. V zakonu o medijih so med drugim dopolnili definicijo javnega interesa, medtem ko se v predlogu novele zakona o STA spreminja način imenovanja nadzornikov, ki se z državnega zbora prenaša na vlado, in razreševanje direktorja STA. Po mnenju sindikata novinarjev Slovenije so takšne spremembe »usmerjene zoper pluralnost in demokratičnost medijskega prostora in trga«. Nasprotujejo slabitvi financiranja javne službe, ohlapnejšemu nadzoru in politično arbitrarni delitvi državnih pomoči ter krepitvi vloge oblasti v javnih medijih in prenosu subvencioniranja javnega interesa s proračuna na financiranje iz sredstev prispevka javne službe RTVS. V Združenju novinarjev in publicistov na drugi strani podpirajo predlagane spremembe. O novi medijski zakonodaji je v sredo zelo polemično razpravljal tudi odbor državnega zbora za kulturo, pred parlamentom pa je njegovo sejo spremljal protest nekaj sto novinarjev in medijskih delavcev, ki so pozivali k neodvisnosti in svobodi medijev.

Janša ni odprl ovojnice s Hojsovo odstopno izjavo

Notranji minister Aleš Hojs je dejal, da bo premislil o svojem nepreklicnem odstopu, potem ko je predsednik vlade Janez Janša minuli petek pojasnil, da njegovega odstopnega pisma še ni odprl in da je Hojsa prosil, naj z odločitvijo o odstopu počaka in še enkrat premisli, dokler ne bo nove rešitve. Kot je Janša izjavil za Televizijo Slovenija, smo v situaciji, ko ministra za notranje zadeve, ki je operativen 24 ur na dan, nujno potrebujemo. Napovedal je še, da bo odstopno pismo odprl v primeru, če si Hojs ne bo premislil, a takrat, ko bo imel novega človeka za mesto notranjega ministra. Hojs je sicer 30. junija na novinarski konferenci v zvezi s kriminalistično preiskavo okoliščin nabave medicinske in zaščitne opreme za boj proti širjenju okužbe s covidom-19 dejal, da je o odstopu »15 minut pred to novinarsko konferenco obvestil predsednika vlade, predsednik vlade je sprejel moj nepreklicni odstop«. Zdaj pravi, da je morda sam takrat, ko je Janši prinesel ovojnico z odstopno izjavo, premierjev odziv napačno interpretiral. Premierju da je v kuverti prinesel odstopno izjavo in povedal, kaj v njej piše. »Enostavno sem razumel, da s tem, ko je prevzel kuverto in rekel dobro, da se je pač z mojim odstopom strinjal,« je pojasnil Hojs.

Varuh opozoril na neuresničevanje priporočil

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je ta teden pristojnim predal letno poročilo za leto 2019 in pozval k hitremu in učinkovitemu odpravljanju kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Varuh je sicer lani prejel 2957 pobud prebivalcev, obravnaval je 5600 zadev in ugotovil 305 kršitev. Splošno raven človekovih pravic v Sloveniji je Svetina ocenil kot visoko, »a še vedno ne tako, kot bi si želeli«. V poročilu predlaga 158 konkretnih priporočil različnim državnim organom, lokalnim skupnostim in nosilcem javnih pooblastil. Skrbi dvesto neuresničenih preteklih priporočil, nekatera so celo iz leta 2013, je dejal. Uresničenih še ni tudi trinajst sodb ustavnega sodišča, je opozoril Svetina, ki ugotavlja, da se kot družba na nekaterih področjih nikakor ne premaknemo naprej. Želi si, da bi opozorila naletela na odprta ušesa, predvsem pa prinesla odločne ukrepe v dobro ljudi. Neaktivnost in počasnost nekaterih organov, med katerimi prednjačijo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nekaj občin, sodišča in centri za socialno delo, je po mnenju Svetine nedopustna in skrb zbujajoča. Lani je bilo sicer znova največ kršitev načela dobrega upravljanja, neupravičeno se je zavlačevalo postopke, kršile so se pravice otrok, prisotna je bila tudi diskriminacija invalidov.