V zadnjih dneh beležimo več okužb med mlajšo populacijo, pristojne pa skrbi, da bi virus ponovno vdrl v domove za ostarele, kar se je že zgodilo v Vipavi. Fotografija je simbolična. / Foto: Gorazd Kavčič

Število okužb še naprej narašča

Število okužb z novim koronavirusom v zadnjih dneh narašča. Vlada je uvedla strožje ukrepe ob prehajanju državnih meja, nov protikoronski paket predvideva tudi aplikacijo za sledenje okužbam.

Zaradi poslabševanja stanja tako v državi kot v regiji je vlada zaostrila pogoje prehajanja državne meje, obmejna policija pa že ob vstopu v državo vroča odločbe o uvedbi karantene. Napoveduje se sicer poostritev nadzora nad karantenami, saj je v tem trenutku najbolj ključno, da omejimo prenos okužb iz tujine v državo in preprečimo vnos v domove za ostarele. Zaradi nespoštovanja karantene je sicer zagrožena kazen.

Ljubljana, Kranj – V Sloveniji smo v petek ob 1456 testiranjih odkrili trideset okužb z novim koronavirusom, kar je bilo največ po 16. aprilu. V soboto so ob 716 opravljenih testih potrdili 21 okužb, v nedeljo pa ob 530 testiranjih 16. V Sloveniji imamo tako 195 aktivnih primerov, 11 bolnikov potrebuje bolnišnično oskrbo.

Na Gorenjskem je bil v petek potrjen po en primer okužbe v občinah Medvode, Šenčur in Gorje, v soboto en v občini Kamnik, v nedeljo pa ni bilo novih primerov.

Okužbe se v zadnjih dneh sicer širijo predvsem med mlajšo populacijo, tako je bilo denimo v soboto največ, šest okuženih, v starostni skupini med 25 in 34 let. Kljub temu pa je virus ponovno vdrl tudi v domove za ostarele. V Vipavi, ki je novo žarišče, so v Centru starejših Pristan med 108 stanovalci in 45 zaposlenimi do nedelje našteli 15 okužb.

Zaradi poslabševanja stanja tako v državi kot v regiji je vlada zaostrila pogoje prehajanja državne meje, obmejna policija pa že ob vstopu v državo vroča odločbe o uvedbi karantene. Tako so denimo minuli konec tedna v soboto vročili 338 odločb, v nedeljo pa še dodatnih 435. Zaradi porasta števila okuženih je Hrvaška od sobote na t. i. rumenem seznamu držav, od koder se sicer Slovenci lahko vrnejo domov brez bojazni, da jim bo ob vstopu v državo odrejena karantena, če svoje bivanje na Hrvaškem lahko dokažejo z računom za plačilo nastanitve ali kakšnim drugim verodostojnim dokumentom.

Poostritev nadzora nad izvajanjem karanten

Kot je včeraj povedal vladni govorec Jelko Kacin, so minuli konec tedna zdravstveni inšpektorji izvajali nadzor nad izvajanjem karanten v Ljubljani in Mariboru, kjer so pri 27 nadzorih ugotovili kršitve pri štirih osebah, v Ljubljani pa pri 34 nadzorih nobene. Zaradi nespoštovanja karantene je sicer zagrožena denarna kazen, v primeru storitve kaznivega dejanja prenosa nalezljive bolezni pa lahko celo večletna zaporna kazen, kar grozi dvema osebama, pri katerih je bila ugotovljena okužba.

Kacin je sicer zatrdil, da si vlada prizadeva za zaostritev nadzora nad karantenami, saj je v tem trenutku najbolj ključno, da omejimo prenos okužb iz tujine v državo in preprečimo vnos v domove za ostarele. Pri tem je Kacin poudaril ravnanje koordinatorjev na kranjskem območju, kjer so že v petek sklicali sestanek in preučili možnosti za preprečevanje vnosa okužbe v dom za starejše: »Samoiniciativnost v tem primeru bi bila lahko za zgled tudi drugim koordinatorjem.«

Kot je že na petkovi vladni novinarski konferenci povedala namestnica predstojnika centra za nalezljive bolezni pri NIJZ Nuška Čakš Jager, je stanje na Hrvaškem »precej burno«. Čakš Jagrova zato odsvetuje vsako potovanje v države, ki niso na t. i. zelenem seznamu varnih držav, podobno pa je razmišljal tudi minister za notranje zadeve v odstopu Aleš Hojs.

V obravnavi nov protikoronski paket

Včeraj je odbor za delo obravnaval nov predlog protikoronskega zakonskega svežnja, ki med drugim podaljšuje ukrep delnega povračila nadomestila plače za čakanje na delo do konca meseca. Po predlogu bo nadomestila plač za delavce, ki so v karanteni, do konca septembra plačevala država. Predlog zakona razširja tudi možnost koriščenja turističnih bonov na več ponudnikov kot doslej.

Predlagan protikoronski paket predvideva tudi vzpostavitev mobilne aplikacije, ki bo uporabnike obveščala o stikih z okuženimi in tistimi, ki jim je bila odrejena karantena. Uporaba aplikacije bo obvezna za tiste v karanteni in potrjeno okužene, za druge bo prostovoljna. Parlament bo zakonski sveženj potrjeval na seji, ki se začne v četrtek.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sreda, 24. oktober 2007 / 07:00

Večer razigrane mladosti

Kranj - V Prešernovem gledališču je bilo v soboto prvo Regijsko srečanje folklornih skupin drugih narodov in narodnosti in obenem že peta prireditev Razigrana mladost. Sobotno srečanje, ki j...

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 8. julij 2022 / 17:46

Pogačar dobil še etapo na Planche des Belles Filles, Roglič tretji

Colmar – Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar je zmagovalec sedme etape kolesarske dirke po Franciji in ostaja v rumeni majici vodilnega. Na vrhu ciljnega vzpona na Super Planche des Belles Filles...

Gorenjska / petek, 8. julij 2022 / 17:38

Varčujmo z vodo

Visoke temperature in pomanjkanje padavin v zadnjem obdobju se že kažejo v zmanjšani izdatnosti vodnih virov, zato komunalna podjetja pozivajo k preudarni porabi pitne vode.

Gorenjska / petek, 8. julij 2022 / 17:34

Pohod veteranskih organizacij na Triglav

Rudno polje – Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica in Odbor veteranskih organizacij Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policijskih veteranskih društev Sever in Zveze slovenskih častni...

Zanimivosti / petek, 8. julij 2022 / 16:34

Deset Matejev Mohoričev

Med prebivalci Slovenije, ki imajo isto kombinacijo imena in priimka kot slovenski kolesarji na letošnji dirki po Franciji, je največ Matejev Mohoričev.

GG Plus / petek, 8. julij 2022 / 16:29

Pozabili smo, da živimo v raju

Gorenjec Simon Prosen intenzivno raziskuje preteklost. Pri tem se ne omejuje. Njegova zgodba nastaja iz upoštevanja vsega, od duhovnosti, zgodovine, arheologije, bajeslovja in toponimov do ljudskega i...