Divji petelin vse bolj ogrožen

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 22:59

V Lovski družini Jezersko ob popisu rastišč velikega divjega petelina ugotavljajo, da je ta vse bolj ogrožen. Med popisom so opazili le osem petelinov in štiri kure, samo na eni lokaciji je stanje še takšno kot nekdaj.

Jezersko – Zavod za varstvo narave sodeluje pri izvajanju projekta Life Integriran projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji, pri katerem je eno izmed projektnih območij tudi območje Kamniško-Savinjske Alpe in Grintovci. Na tem območju bodo v okviru projekta izvajali ukrepe za izboljšanje habitata divjega petelina, gozdnega jereba, triprstega detla in drugih vrst, del projekta je tudi pridobivanje podatkov o stanju divjega petelina. V to se je vključila tudi Lovska družina Jezersko, ki je po predpisani metodi letos spomladi popisala rastišča divjega petelina. V popisovanje so se vključili gospodar družine Franc Košir, ki je tudi usklajeval popisovanje, ter izkušeni lovci Igor Nahtigal, Simon Šemrov, Dušan Šemrov, Marjan Tepina in Janez Močnik, pridružili pa so se jim tudi nekateri drugi, predvsem mlajši lovci. Popisovanje je bilo težavno, ker v času popisa že ni bilo več snežne podlage, na kateri bi lažje ugotavljali prisotnost divjih petelinov.

Kot je po končanem popisu povedal starešina lovske družine Franc Ekar, so iskali divjega petelina na 15 lokacijah, ki so bile nekdaj aktivna rastišča petelina. Le v treh predelih na območju Komatevre so opazili osem divjih petelinov in tri kure, še eno kuro velikega divjega petelina pa so videli na območju Velikega vrha, ki sodi v območje Makekove Kočne.

»Le na eni lokaciji je stanje še zdaj takšno kot nekdaj, ko smo lahko opazovali in 'zasliševali' po pet pojočih petelinov in dve 'vidni' kuri. A tudi na tem rastišču je bilo zemljišče tako kot na drugih rastiščih razrito od divjih prašičev, nekaj pa tudi od gozdnih del,« je dejal Franc Ekar in dodal, da je največ rastišč na mejnem območju z Avstrijo, kamor se divji petelini umaknejo zaradi miru.

V jezerski lovski družini ugotavljajo, da je med lovci po letu 1993, ko so v Sloveniji vse gozdne in koconoge kure (velikega divjega petelina, malega divjega petelina ali ruševca, gozdnega jereba in belko) črtali s seznama lovne divjadi, upadlo zanimanje za to vrsto divjadi, ob tem pa se sprašujejo, kdo odslej na terenu skrbi za zaščito njihovih rastišč in kdo nadzira ravnanje v njihovem naravnem okolju. »Ugotavljamo, da je divji petelin vedno bolj ogrožen. Ogrožajo ga vse večji nemir, štirikolesniki, kolesarji, »krosarji« pa tudi podnebne spremembe z zviševanjem temperatur,« je dejal Ekar in naštel spremembe, ki tudi vplivajo na populacijo divjega petelina: gozdna meja se zvišuje, gorske »frate« se zaraščajo z grmovjem in drevjem, izginjajo borovničevje, jagodičevje in brusnice, v višje lege se selijo tudi divji prašiči in razni plenilci, s popolno sečnjo izginjajo tudi stara drevesa, v gozdovih nastajajo velike vrzeli, a ne samo zaradi naravnih ujm, ampak tudi zaradi komercialnega poseka ...