Skrivnostni kupec Posojilnice

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / nedelja, 7. junij 2020 / 11:07

Zgodilo se je tisto, česar so se Slovenci na Koroškem najbolj bali: občni zbor Posojilnice Bank eGen je odstavil stari upravni odbor in dal krovni Raiffeisenovi zvezi pooblastilo za nadaljevanje pogajanj o prodaji osrednje slovenske denarne ustanove na Koroškem. Prizadevanja, da bi Posojilnico po krizi in uspešni sanaciji obdržali v sedanji obliki, so bila zaman, čeprav se je za njeno ohranitev poleg slovenskih organizacij in ustanov zavzel tudi deželni glavar dr. Peter Kaiser. Zapisal je, da se je Friedrich Wilhelm Raiffeisen leta 1898 pri ustanovitvi svoje prve banke v Nižji Avstriji zgledoval prav po slovenski Posojilnici, ustanovljeni 26 let pred tem.

Za mnoge na Koroškem pomenita odstavitev upravnega odbora in sklep o prodaji začetek konca slovenskega oziroma dvojezičnega bančništva in zadružništva na Koroškem, ki sta se začela leta 1872 z ustanovitvijo slovenske Posojilnice v Šentjakobu v Rožu. Brez finančnih podpor lahko ostanejo slovenska kulturna športna in druga društva, saj je malo verjetno, da bi imel tuji lastnik posluh za potrebe slovenske skupnosti in za slovenščino oziroma dvojezičnost. »Problematično se nam zdi skrivanje kupca oziroma novega lastnika Posojilnice. Če bi bili nameni čisti, potem bi to javno povedali. Tako pa se šušlja, da je kupec pod britanskim finančnim nadzorom in da sta v ozadju Rusija in Ciper. Če se bodo naše domneve pokazale kot resnične, potem se dvojezičnosti in z njo povezan delovnim mestom ter interesu Slovencev na Koroškem ne piše dobro, čeprav zakon zapoveduje, da mora v takem primeru banka še dve leti poslovati v sedanjem obsegu,« je povedal odvetnik Rudi Vouk, ki vodi Društvo za varovanje interesov slovenskega zadružništva na Koroškem. Predsednik odstavljenega upravnega odbora Posojilnice Feliks Wieser je pojasnil, da uprava Posojilnice upravnemu odboru ni dala možnosti, da bi pojasnil svoja stališča.

Iz slovenskih vrst prihajajo mnogi pozivi, naj Posojilnica ostane taka, kot je, saj je del slovenske narodne identitete in ustanova, v kateri govorjena slovenščina ni izjema, temveč je samoumevnost. Dr. Valentin Inzko je v imenu narodnega sveta koroških Slovencev zapisal, da je treba Posojilnici tudi v prihodnje zagotoviti sedanjo minimalno gospodarsko avtonomijo.