Zaprli covid oddelek na Golniku

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / sreda, 27. maj 2020 / 14:10

Minister Tomaž Gantar je poudaril, da so se ves čas trajanja epidemije covida-19 zavedali dveh najbolj kritičnih sistemov, zdravstva in domov za starejše. Dom starejših v Naklem je direktor Klinike Golnik omenil kot dom, ki je s pravilnimi ukrepi omejil širitev virusa. Z izkušnjo prvega vala epidemije bodo tudi domovi za starejše pripravljeni na morebiten drugi val, pa zagotavljajo na pristojnem ministrstvu.

Ljubljana, Kranj – Po zadnjih podatkih smo imeli v Sloveniji v torek, 26. maja, med 809 testiranimi na novi koronavirus dve okužbi. Skupaj opravljenih testov je bilo od prvega prijavljenega primera 4. marca do danes več kot 77 tisoč. V zadnjih 24 urah zaradi bolezni covid-19 nihče ni umrl, skupaj pa 108.

Hospitaliziranih je samo še osem oseb, od tega sta dve v intenzivni negi. Zaradi majhnega števila hospitaliziranih so že zaprli covid oddelek na Kliniki Golnik, odprta ostajata le še covid oddelka na univerzitetnih kliničnih centrih v Ljubljani in Mariboru. Na vladini novinarski konferenci v sredo, 27. maja, so govorili predvsem o znanju in izkušnjah, ki jih je stroka pridobila v času epidemije, s poudarkom na domovih za starejše. Kot je poudaril minister za zdravje Tomaž Gantar, je bila Slovenija uspešna pri obvladovanju epidemije, da pa so se ves čas njenega trajanja zavedali dveh najbolj kritičnih sistemov, zdravstva in domov za starejše, in sicer v smislu pomanjkanja kadrov in prostorske infrastrukture. »Med 18.800 stanovalci v domovih jih je bilo okuženih samo 1,7 odstotka. Manjše težave smo imeli v desetih od skupaj 102 domovih oziroma velike težave v treh domovih za starejše, ki so nastopile že takoj ob začetku epidemije.« Največ potrjenih okužb so imeli v domu starejših v Šmarju pri Jelšah, po zadnjih podatkih 181, zatem v domu v Ljutomeru (139) in v Metliki (73).

Edino, kar rešuje življenja v domovih, je, da tja okužba ne pride

Direktor Klinike Golnik doc. dr. Aleš Rozman je povedal, da je bilo že ob samem začetku epidemije jasno, da domovi za starejše za obvladovanje epidemije niso izurjeni, temu v svojem osnovnem delovanju tudi niso namenjeni. Zato je bilo treba v domove pripeljati dovolj zaščitne opreme ter zaposlene naučiti, kako jo pravilno uporabljati. Skovali so strategijo, s katero bi v posameznem domu v primeru zaznane okužbe lahko ločili zdrave od obolelih stanovalcev oziroma ločili tudi tiste, ki so bili z obolelimi v stiku. Je pa doc. dr. Rozman povedal, da se približno štirideset odstotkov prenosov okužbe zgodi, še preden je oseba simptomatska. Vendar pa, kot je pojasnil, tudi okrog sedemdeset odstotkov obolelih starostnikov preboleva lažjo obliko. Najboljša rešitev za reševanje življenj v domovih za starejše je, da tja okužba sploh ne pride. Če že, pa da stike čim prej omejijo, je sklenil doc. dr. Rozman in kot zelo uspešna primera omenil metliški dom, ki je bil sploh prvi dom pri nas s potrjeno okužbo, a je izbruh kasneje uspešno omejil, ter Dom starejših Naklo, ki je s pravilnimi in pravočasnimi ukrepi preprečil širjenje virusa (zbolela sta dva stanovalca in dva zaposlena).

Pregledali bodo ukrepe in pripravili načrt

Tudi državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič je poudarila, da v kar devetdeset odstotkih slovenskih domov za starejše okužbe ni bilo, kar pomeni, da so ukrepi za preprečevanje in širjenje okužbe v teh domovih dosegli namen. Da pa so se v prvem valu epidemije pojavila posamezna žarišča, s čimer so se srečale tudi druge evropske države. Stanje se umirja, Ribičeva je povedala, da so zdaj aktivnosti usmerjene v prihodnost. Ustanavljajo delovno skupino, njena ključna naloga bo pregled vseh ukrepov in dosedanjih praks ter priprava načrta v primeru drugega vala epidemije s ciljem zagotoviti varnost in zaščito vsem stanovalcem in zaposlenim. Delovno skupino bodo sestavljali stroka, izvajalci ter predstavniki ministrstev za zdravje in delo.

Vsako premestitev v bolnišnico je treba pretehtati

Vodja strokovne skupine za obvladovanje covida-19 pri ministrstvu za zdravje prof. dr. Bojana Beović je pojasnila: »Najprej moramo vedeti, da je zdravljenje v bolnišnici v vsakem primeru od otroške dobe do pozne starosti smiselno takrat, ko lahko nudimo zdravljenje, ki ga bolnik doma ne more imeti, pa ga zaradi svoje bolezni seveda potrebuje.« Tudi pri mnogih bolnikih s covidom-19, za kar nimamo nekega uspešnega specifičnega zdravljenja, ki bi zmanjšalo bolezen, sprejem ni potreben oziroma bi s sprejemom lahko tvegali še druge bolnišnične okužbe, in kot je pojasnila: »Poznamo pa tudi t. i. hospitalizem, ko se denimo starostniki po sprejemu v bolnišnico spremenijo in težko privadijo novemu okolju.«

»Za celostno razumevanje, zlasti številk, je treba povedati, da je pravzaprav v domovih v Sloveniji (do 20. maja) umrlo 52 odstotkov vseh umrlih v državi, dodatnih 29 odstotkov so prispevale smrti stanovalcev domov, ki so umrli v bolnišnici,« je povedala Beovićeva. Dejala je, da smo ob tej sicer žalostni statistiki lahko zadovoljni, da smo z velikimi napori epidemijo v domovih umirili in da smo v slovenskem merilu rešili kar precej življenj. Državna koordinatorica razvoja paliativne oskrbe mag. Mateja Lopuh je še pojasnila, da gre za bolezen, ki je za zdaj vzročno ne moremo pozdraviti. Nekateri bolniki s covidom-19 imajo pridružene bolezni, lahko neozdravljive. »Kar pomeni, da imajo znotraj ene paliativne bolezni še eno paliativno situacijo.« Paliativni načrt pomeni lažje življenje z boleznijo, lažje razumevanje bolnika in njegovih odločitev po pogovoru z njim, ki so včasih drugačne od pričakovanj tudi svojcev ...