Muzej njihova glavna dejavnost

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / sobota, 23. maj 2020 / 10:41

Muzejsko društvo Žiri že petdeset let skrbi za ohranjanje snovne in nesnovne kulturne in naravne dediščine Žirov, izobražuje in ozavešča o pomenu varovanja dediščine, raziskuje žirovsko preteklost ter jo prek stalnih in občasnih razstav ponuja na ogled tudi obiskovalcem od drugod.

V Muzejskem društvu Žiri v teh dneh zaznamujejo petdesetletnico muzejske dejavnosti na Žirovskem. Dne 20. maja 1970 je bil namreč na sestanku v Zadružnem domu v Žireh ustanovljen žirovski pododbor Muzejskega društva Škofja Loka. »Pobudo za širitev muzejske dejavnosti tudi v Žiri je profesorjema Pavletu Blazniku in Francetu Planini predstavila takrat še študentka Marija Stanonik,« je pojasnil dolgoletni predsednik Muzejskega društva Žiri Miha Naglič, ki je vodenje društva lani predal Alojzu Demšarju. Sestanek v Žireh naj bi bil zgolj informativen, a se je po Nagličevih besedah kasneje izkazal za ustanovnega, saj se šteje kot začetek muzejske dejavnosti na Žirovskem.

Omenjenega sestanka v Žireh so se poleg Ločanov Pavleta Blaznika, Franceta Planine, Andreja Pavlovca in Lojzeta Malovrha udeležili tudi številni ugledni Žirovci, med njimi Izidor Rejc, Vili Kavčič, Franc Kavčič, Karel Bernik, Milan Žakelj, Zdravko Krvina, Alfonz Zajec, Janez Sedej, Andrej Bolčina in Marija Stanonik. Prvi predsednik žirovskega pododbora Muzejskega društva Škofja Loka je postal Alfonz Zajec, ki je v svojem zapisu poudaril, da je namen muzejske dejavnosti ohranjati in obvarovati pred uničenjem dela prednikov. Prav zaradi tega so ob ustanovitvi društva v svoj simbol prevzeli peščeno uro kot prispodobo preteklosti in sedanjosti. »Leta 1975 pa je začel veljati nov zakon o društvih, na podlagi katerega se je pododbor Žiri Muzejskega društva Škofja Loka osamosvojil in 26. decembra 1975 formalno prerasel v samostojno Muzejsko društvo Žiri,« je pojasnil Naglič. V petdesetih letih svojega delovanja jim je uspelo rešiti nekatera dela prednikov, preden se jim je peščena ura iztekla.

Prvi sta bili čevljarska in klekljarska zbirka

»Mnogo članov je prihajalo iz Alpine, zato je bilo kar nekako pričakovano, da bo prva stalna razstava posvečena čevljarstvu. Sočasno je bila postavljena še razstava o klekljanju, ki je še ena prepoznavna dejavnost na Žirovskem,« je pojasnil Naglič. Prva zbirka o čevljarstvu iz leta 1973 je obsegala številne predmete, ki so jih našli kar po domovih, saj so takrat številni še hranili razno čevljarsko orodje in s čevljarstvom povezane dokumente. »Danes bi bilo že veliko težje postaviti takšno razstavo,« priznava Naglič. Ta dediščina je bila po njegovih besedah do takrat še del vsakdanjega življenja. »Ko so ustanovili tovarno Alpina in so začeli čevlje izdelovati na industrijski način, so ljudje opazili, da obrtniško znanje počasi izginja. Tako so še pravočasno začutili, da je spomin na to dejavnost treba ohraniti, dokler še obstajajo predmeti.«

Prvi muzejski zbirki o čevljarstvu in klekljanju sta našli dom v Stari šoli. Leta 1978 se jima je pridružila razstava o narodnoosvobodilnem boju v Žireh, dve leti kasneje pa še stalna razstava del žirovskih slikarjev Franja Kopača, Maksima Sedeja, Tomaža Kržišnika, Staneta Kosmača, Ivana Gluhodedova, Jožeta Peternelja in Konrada Peternelja. »Vsi predmeti, ki so dobili svoje mesto v muzeju, so bili v glavnem podarjeni.« Stara šola je tako postala sedež žirovskega muzeja, čeprav Muzej Žiri kot institucija še danes formalno ne obstaja, je opozoril Naglič. »Muzejska društva navadno nastanejo v krajih, kjer že imajo muzej, in združuje simpatizerje muzeja. Pri nas pa je bilo društvo tisto, ki je osnovalo muzej, in muzejske zbirke še danes sodijo pod našo pristojnost. To je osnovna dejavnost našega društva.«

Z obnovo Stare šole nove razstave

A sčasoma je muzej vse bolj postajal podoben »grobnici« starih predmetov, je poudaril Naglič. »V muzeju ni bilo stalno zaposlenega, ki bi vodil po razstavah, zato so večinoma samevale. Tudi postavitev je sčasoma zastarela.« Nova priložnost za sodobnejšo predstavitev zbirk se je pokazala s procesom prenove stavbe, ki se je začel leta 1998. Obnova, po kateri je Stara šola zasijala v vsem svojem baročnem sijaju, se je začela leta 2002, zanjo pa so pridobili tudi evropska, državna in občinska sredstva. »Predmete iz omenjenih zbirk smo takrat pospravili na podstrešje zdravstvenega doma, kjer je še danes naš osrednji depo,« je razložil Naglič. V obnovljeni stavbi Stare šole je muzejsko društvo skupaj z Občino Žiri pripravilo štiri razstave. Leta 2007 so odprli zbirko o dediščini rapalske meje Pozdravljeni, ljubitelji utrdb!. Dve leti kasneje so razstavili izbrana dela najvidnejših žirovskih likovnih umetnikov, v letih 2010 in 2012 pa so postavili še novo razstavo o žirovskem čevljarstvu, najprej o razvoju žirovskega čevljarstva do ustanovitve Alpine, nato pa še razstavo o razvoju blagovne znamke Tovarne obutve Alpina Žiri. Leta 2012 so omenjene zbirke dopolnili še s temeljno razstavo Žiri in Žirovci skozi čas, ki vodi skozi 16 »postaj« žirovske zgodovine. »Ta čas je v nastajanju še klekljarska razstava, a nam že primanjkuje prostora, tako da smo jo umestili kar na stopnišče,« je pojasnil Naglič. V okviru omenjene razstave so lani kot prvi eksponat postavili čipko Mance Ahlin. Med novejšimi pridobitvami muzeja izpostavljajo pred dvema letoma pridobljeno cesarsko listino občini Žiri iz leta 1840, lani pa je akademski kipar Anže Jurkovšek muzeju podaril skulpturo iz kamna z naslovom Ujeti v času. Gre za kiparsko obdelan kos 252 milijonov let starega apnenca iz Jarčje Doline. »Naš osrednji eksponat pa je zagotovo sama hiša, v kateri domuje muzej, saj je to edina temeljito in strokovno obnovljena posvetna stavba v Žireh.« Predstavlja tudi osrednjo stavbo nastajajočega Kulturnega središča Stare Žiri, ki vključuje še zunanji prireditveni prostor, restavrirane ostanke podrte Štalarjeve hiše, utrdbo Rupnikove linije, vaško perišče na Studencu, prezbiterij nekdanje žirovske župnijske cerkve in smiselno tudi Kržišnikov vrt.

Danes okrog sto članov

»Včasih so se za člane žirovskega muzejskega društva šteli vsi naročniki Loških razgledov, ki jih je bilo v Žireh okrog 150. Danes je naročnikov le še nekaj, Muzejsko društvo Žiri pa ima okrog sto članov,« je pojasnil Naglič. Njihova glavna dejavnost ostaja vodenje muzeja, ob tem pa pripravljajo še občasne razstave, predavanja in muzejske izlete ter izdajajo različne publikacije. Zadnjih petnajst let pod njihovim okriljem izhaja tudi Žirovski občasnik, ki sicer letos praznuje štiridesetletnico izhajanja.