Več kot deset kapi na dan

Drugi torek v maju praznujemo evropski dan ozaveščanja o možganski kapi. Prireditev, ki jo tradicionalno pripravita Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo (CVB) Slovenije in Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, je letos zaradi covida-19 odpadla, so pa ob dnevu ozaveščanja opozorili tudi na to, da sistemskih rešitev za spremljanje in podporo bolnikom v kroničnem obdobju po možganski kapi ni.

V Sloveniji vsak dan utrpi možgansko kap več kot deset oseb (okoli 4500 oseb letno), v Evropi 780 tisoč ljudi letno. »Ocenjujejo, da se bo v desetih letih število novo zbolelih povečalo za 34 odstotkov. Zaradi učinkovitejšega zdravljenja in boljše oskrbe v bolnišnicah bo tudi preživetje večje. Posledično jih bo več potrebovalo pomoč in podporo različnih strokovnjakov na vseh nivojih zdravstvene in socialne službe; 85 odstotkov bolnikov se iz bolnišnic vrača v domače okolje, brez tuje pomoči jih tam lahko živi le 47 odstotkov. Bolniki in njihovi bližnji so ob vrnitvi v domače okolje postavljeni v drugačne, zanje nove vloge, soočeni so s spremenjenimi zahtevami in pričakovanji. Sistemskih rešitev za spremljanje in podporo bolnikom v kroničnem obdobju po možganski kapi ni,« je opozorila prim. Tatjana Erjavec, dr. med., podpredsednica Združenja bolnikov s CVB Slovenije.

Dejavniki tveganja

Med dejavniki tveganja za možgansko kap je v prvi vrsti visok krvni tlak, sledijo povišane maščobe v krvi, sladkorna bolezen, kajenje, čezmerno pitje alkohola, telesna neaktivnost, stres, onesnaženost okolja, motnje spanja. Kot je pojasnila prim. Erjavčeva: »Poseben poudarek je treba nameniti motnji srčnega ritma (atrijski fibrilaciji), ki je vzrok za vsako četrto novo nastalo možgansko kap. Ljudje morajo znati otipati srčni utrip in vedeti, kdaj morajo nujno k zdravniku ob nerednem bitju srca. Z zdravljenjem dejavnikov tveganja in zdravim življenjskim slogom lahko zmanjšamo pojavnost možganske kapi. Ob pandemiji so ugotovili, da je število možganskih kapi med mladimi z boleznijo covid-19 povečano. Večje je tudi število bolnikov s trombozami – torej motnjami v strjevanju krvi. Ali to pomeni še en dejavnik več za možgansko kap, za zdaj ne vemo.«

Prepoznavanje prvih znakov (GROM)

Da preprečimo ali zmanjšamo posledice možganske kapi, je pomembno, da takoj prepoznamo prve znake kapi in ukrepamo. S poznavanjem t. i. načela GROM lahko rešimo življenja in preprečimo trajno invalidnost; G kot govor – oseba ne more govoriti, govori nejasno ali nerazumljivo, R kot roka – oseba ne more dvigniti roke ali jo zadržati odročeno, O kot obraz – povešen ustni kot in M kot minuta – vsaka minuta šteje. Če pri osebi opazimo samo enega izmed teh znakov, takoj pokličimo 112 in povejmo, da sumimo na možgansko kap.

Vrzeli v oskrbi bolnikov

Prim. Erjavčeva je poudarila še nekaj ključnih vprašanj. Ali se kdo vpraša, kako je 24 ur skrbeti za nepokretnega bolnika dan za dnem? Ali vemo, kako ti bolniki preživijo in živijo, ko so svojci v službah? Ali se sprašujemo, koliko denarja porabijo ljudje za osnovno fizioterapijo, delovno terapijo, ko mnogi nimajo niti za dostojno preživetje? »Zato je prav, da kljub vsesplošni obremenjenosti s covidom-19 ali pa prav zaradi tega mislimo tudi na druge bolezni in kronične bolnike.«

Letos manj sredstev?

Trenutno v Združenju bolnikov s CVB Slovenije lahko nudijo podporo bolnikom in svojcem predvsem s telefonskimi pogovori, pisanjem spodbudnih pisem, deloma na spletnih straneh in s pomočjo računalnikov. »Žal veliko bolnikov po možganski kapi računalnikov še ne uporablja. Bolniki z motnjo govora težko komunicirajo po telefonu, veliko je takih, ki slabo slišijo ali imajo težave z mišljenjem,« je pojasnila podpredsednica združenja in izrazila še eno skrb: da jim bodo odločevalci zaradi začasno okrnjenih aktivnosti zaradi covida-19 zmanjšali težko pridobljena sredstva za letošnje leto. V združenju še vedno upajo, da bodo vsaj del dejavnosti na prilagojen način lahko izpeljali v preostalem delu leta.