Ogrožena je prav vsaka smreka

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 7. maj 2020 / 14:19

V gozdovih na Zgornjem Gorenjskem so v zadnjih petih letih zaradi lubadarja posekali več kot 1,6 milijona kubičnih metrov smreke. »Prav vsaka smreka je ogrožena,« pravi Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, in poudarja, da napovedi tudi za letos niso optimistične, saj sedanje vreme ugodno vpliva na razvoj in širitev lubadarja.

Kakšno je stanje glede lubadarja v gozdovih na Zgornjem Gorenjskem?

Varstveno stanje je še naprej izredno slabo, lahko rečemo porazno. Analiza zadnjih petih let nam pokaže, da je lubadar v tem obdobju uničil 1.655.186 kubičnih metrov smreke. Če k tej količini prištejemo še ostale sanitarne sečnje zaradi vetroloma in snegoloma, količina preseže dva milijona (2.049.959) »kubikov« uničenega drevja. Tolikšen sanitarni posek predstavlja skoraj dvakratnik načrtovanega možnega poseka, ta znaša 1.298.578 kubičnih metrov, kar z drugimi besedami pomeni, da smo zaradi naravnih ujm in pretirane razmnožitve lubadarja morali posekati dvakrat več drevja, kot bi ga lahko ob normalnem, rednem izvajanju sečnje.

Kakšna je napoved za letos?

Prognoza ni optimistična. Lepa jesen ter mila in suha zima sta omogočili uspešen poznojesenski razvoj lubadarja in njegovo prezimovanje; večina lubadarja namreč prezimi v gozdnih tleh in v nesaniranih skladiščnih prostorih v gozdnem prostoru. Sedanja podoba gozdov, ki jo krasi nežno zelenilo listavcev in polni temno zelenilo smreke, je zelo zavajajoča. Če se bo nadaljevala sušna in topla pomlad, tej pa bo sledilo še vroče poletje, bo sedanja podoba hitro zbledela oziroma porjavela.

So lastniki gozdov dobro izkoristili vremensko dokaj ugodno zimo za posek in spravilo lubadark?

Lastniki so izkoristili res ugodne zimske pogoje in večinoma uspešno pospravili napadeno drevje. Za letošnjo zimo in tudi še za prvi spomladanski mesec je bilo značilno pojavljanje specifično poškodovanih smrek. Lubadar je deblo teh smrek napadel v pozni jeseni na višini od začetka krošnje navzgor, iglice so še zelene, lubje pa je začelo na mestu napada odstopati in odpadati šele pozimi. Odkrivanje tako poškodovanih smrek je zelo zamudno in zahtevno. Odkrili smo 42 tisoč kubičnih metrov takšnih lubadark, za katere smo tudi izdali odločbe o poseku in spravilu. Poleg tega je tudi naše območje na začetku februarja prizadel vetrolom. Poškodbe so zelo razpršene, kar otežuje odkrivanje in izvedbo sanacije. Skupno smo za posek označili 15 tisoč kubičnih metrov dreves.

Začenja pa se tudi že letošnji napad lubadarja. V nižinah in na prisojnih legah se je temperatura dvignila nad 18 stopinj Celzija, v takšnih razmerah pa je lubadar že aktiven. Iz tal že prehaja na smreke, med njimi bo najprej napadel sveže polomljene in še nepospravljene. Zelo bi bilo koristno, če bi bile takoj obilne padavine in ohladitev. S tem bi se bistveno zmanjšala aktivnost in imunska odpornost lubadarja, nasprotno pa bi se povečala »obrambna« sposobnost smreke in vegetacije nasploh.

Kje so problemi z lubadarjem najhujši?

Najhujše posledice pustošenja lubadarja so na območju Bohinjske Jelovice, Notranjega Bohinja, Spodnje in Zgornje Bohinjske doline, nad Bohinjsko Belo, na območju blejskih osamelcev, na pobočju doline Radovne, na celotni Mežakli vključno s severnimi pobočji do Save Dolinke, v alpskih dolinah Kot in Vrata, na strmih pobočjih Karavank nad Dovjim in Jesenicami. Močno so prizadeta tudi severna pobočja Jelovice nad dolino Lipnice. Veliko je tudi manjših, predvsem sušnih lokacij, kjer so rasli smrekovi sestoji.

Je torej ogrožena vsaka smreka?

Na Zgornjem Gorenjskem je zaradi čezmerne razmnožitve in razširjenosti lubadarja ogrožena prav vsaka smreka. Ali jo bo lubadar napadel ali bo preživela, je odvisno od mnogih dejavnikov. Najmanj je smreka ogrožena na svojih avtohtonih rastiščih, na ostalih rastiščih, kjer ni avtohtona vrsta, pa je ob sedanjih klimatskih spremembah njena možnost dolgoročnega preživetja vse manjša. Praksa kaže, da so bolj odporni smrekovi sestoji, ki rastejo na globokih in z vodo dobro oskrbovanih tleh. Vsi ostali do sedaj prepoznani ugodni pogoji, kot so mlajši sestoji, višja nadmorska višina, osojna lega, niso več jamstvo, da smreka ne bi bila ogrožena.

Kolikšno gospodarsko škodo je povzročil lubadar v zadnjih petih letih?

Posledice so velike in pretresljive. Škoda je večplastna. Neposredno merljiva je škoda zaradi slabše kakovosti lesa, predčasnega poseka, izpada prirastka na golih površinah, večjih stroškov poseka in spravila lesa, obnove in nege gozda … Zgolj poslabšanje kakovosti lesa prinaša lastniku pri vsakem kubičnem metru od deset do trideset evrov izgube, kar pri količini dva milijona »kubikov« predstavlja štirideset milijonov evrov škode. Ogolelo je več kot tri tisoč hektarjev gozdnih površin (velikost Jelovice ali Pokljuke), prej mešani sestoji so postali nestabilni ostanki listavcev in posameznih jelk, v katerih letno lomita drevje veter in sneg. Tolikšna površina ogolelih površin pomeni izpad letnega prirastka v višini okoli šeststo tisoč evrov. Neizmerljiva je škoda tako imenovanih splošno koristnih funkcij gozda, ki jih spremenjeni gozdovi in predvsem gole površine ter uničeni sestoji ne morejo več opravljati. Govorimo o izgubi ali vsaj okrnjenem zagotavljanju ekoloških in socialnih funkcij gozdov. Konkretno so to izpiranje tal, erozijski procesi, plazenje zemljišča, ogrožanje vodnih virov, poslabšanje klimatskih pogojev ... Tovrstni procesi, ki se že pojavljajo na prizadetih območjih, so izrednega lokalnega in širšega pomena ter jih finančno skoraj ne moremo ovrednotiti.

Kako poteka obnova gozdov, poškodovanih v ujmah in od lubadarja?

Lastniki gozdov na blejskem območju bodo od 3500 hektarjev goličav po naravni poti obnovili 3300 hektarjev, ostalih 200 hektarjev pa s sadnjo. Do letos so na 95 hektarjih površine posadili 162 tisoč sadik, letos na 46 hektarjih površine še 130 tisoč sadik. Sadimo sadike dvajsetih različnih drevesnih vrst, prevladuje smreka, ki jo lastniki še vedno »obožujejo«. Letošnja sadnja se zaključuje. Zadovoljni smo s kvaliteto dobavljenih sadik, lastniki pa so jih izredno vestno in hitro posadili. Nujno potrebne so le še padavine, ki bodo posajenim sadikam prinesle potrebno vlago za začetek rasti, v nasprotnem primeru bo uspeh izničen.

Ali epidemija kakorkoli vpliva na posek, spravilo, odvoz in prodajo lubadark?

Posek in spravilo lesa zaradi epidemije ne trpita in potekata nemoteno. Kljub grozečim informacijam o ustavitvi odkupa oziroma odvoza lesa iz gozda ta še poteka, se pa znižujejo cene lesa tako pri zdravem lesu – hlodovini – kot pri sušicah – lubadarkah. Padec cen je od 10- do 15-odstoten.