Krajši delovnik za manj odpuščanja
Gospodarstveniki pozivajo državo, da v partnerstvu z gospodarstvom in bankami pripravi ukrepe za ublažitev posledic finančne krize.
Ljubljana – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v četrtek pripravila dobro obiskano okroglo mizo na temo Evropsko gospodarstvo drsi v recesijo – kako se bo odzvala Slovenija, na kateri je kar 28 predstavnikov slovenskih podjetij skoraj tri ure predstavljalo svoje poglede na posledice finančne krize in svoja razmišljanja, kako bodo ravnali v prihajajoči gospodarski krizi. V uvodu v razpravo je generalni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič poudaril, da v tem trenutku še ni konkretnih podatkov o posledicah krize. Politike je pozval, da so »realni in argumentirani v svojih obljubah«. Dodal je, da je Slovenija življenjsko odvisna od izvoza, zato je treba pri vseh ukrepih upoštevati princip Think Global First.
Slovenija je življenjsko odvisna od izvoza
Z izvozom 22 milijard evrov je Slovenija v letu 2007 ustvarila nekaj manj kot tretjino prihodkov. Izvoz pokriva tudi vse večje uvozne potrebe, ker po podatkih za letošnjih osem mesecev uvoz presega izvoz že za dve milijardi evrov. Gospodarskih družb, ki imajo več kot petino prodaje na tujih trgih, je prek 5.400 s skoraj dvesto tisoč zaposlenimi. Ta podjetja so po kazalcu produktivnosti s 35 tisoč evri dodane vrednosti na zaposlenega za štiri odstotne točke nad slovenskim povprečjem. Sto največjih izvoznih družb ustvari dobro polovico celotnega izvoza, zaposlujejo 82 tisoč (šestino vseh) zaposlenih, najmanj 150 tisoč pa je zaposlenih v podjetjih, ki so z njimi neposredno poslovno povezana.
Najhuje v avtomobilski industriji
Recesija na dveh največjih izvoznih trgih – Nemčiji in Italiji, kamor izvozimo dobro tretjino izvoza, posledično pa tudi na vseh drugih trgih, zlasti na francoskem in v državah bivše Jugoslavije, bo celotno izvozno gospodarstvo zelo prizadela. Med najbolj izpostavljenimi je tako kot v svetu in Evropi avtomobilska industrija in njeni neposredni in posredni dobavitelji. Naročila se zmanjšujejo bolj za stare izdelke, na trg plasirajo nove izdelke, ki so rezultat pospešenih vlaganj zadnjega leta v njihov razvoj. Vse druge naložbe v razvoj izdelkov ostajajo aktualne, a z zamikom, zaradi pomanjkanja denarja in nejasne perspektive. Podobno je tudi v izvozni industriji električnih aparatov in drugih izdelkov za široko porabo. To se odraža tudi na podjetjih, njihovih dobaviteljih, posebej na srednje velikih in malih podjetjih. Posledice čutijo tudi vsa storitvena podjetja. Z zamikanjem investicij v industriji, z načrtovanim znižanjem investicij v javnem sektorju se znižuje njihov obseg poslovanja. Najbolj v gradbeništvu, v inženiringu itd.
Krajši delovnik za manj odpuščanja
Za veliko večino gospodarstvenikov, ki so predstavili svoja razmišljanja o ukrepih v krizi, je mogoče reči, da za čas zmanjšanih naročil predvsem razmišlja o skrajševanju delovnega tednika. Ne samo s 40 na 36 ur, pač pa o le štirih delovnih dneh na teden, torej o 32-urnem delovniku. Seveda se ob tem postavlja vprašanje zmanjševanja plač, pri čemer po zgledih iz nekaterih drugih evropskih držav predlagajo pomoč države. Tako naj bi ob sicer skrajšanem delovniku, ko še vedno ostajajo zaposlitve za poln delovni čas, razliko v plači pokrila država, socialne prispevke pa podjetja, da delavci pri pravicah (na primer delovni dobi za upokojitev) ne bi bili prizadeti. Očitno so se v podjetjih v donedavnih časih hitre rasti in konjunkture naučili, da je delavce težko dobiti, da so morali vanje vlagati, zato bi bila škoda, da jih v krizi odpuščajo.
Gospodarstvo, posebej tisti del, ki se bo moral soočiti s prestrukturiranjem, potrebuje ukrepe in podporo države, ki bo omogočila fleksibilnejše oblike zaposlovanja, prezaposlovanja, sistemske spodbude za usposabljanja, prekvalifikacije. Poenostaviti je treba postopke zaposlovanja tujih strokovnjakov v gospodarstvu, kar bi zagotovilo dotok razvojnih inženirjev, nujno je treba tudi izboljšati črpanje evropskih sredstev. Omogočiti in spodbuditi je treba izobraževanje in usposabljanje zaposlenih in tistih, ki bodo začasno izgubili delo v industriji, in ustanoviti učinkovito agencijo za začasno brezposelne.
Nujne davčne razbremenitve
Med trinajstimi zaključki okrogle mize GZS pa je seveda še vrsta predlogov in pričakovanj za pomoč države. Tako gospodarstvo od države pričakuje ukrepe in spodbude za ohranjanje delovnih mest, posebej v podjetjih z razvojnimi projekti, ki lahko bistveno prispevajo k nadaljnji rasti slovenskega gospodarstva in rasti kakovostnih delovnih mest, hkrati pa naj država za blažitev krize nelikvidnosti skrajša plačilne roke za javne investicije. Država naj omogoči obročno plačevanje davkov ter sistemske zamike pri plačilu prispevkov za socialno varnost, z davčnimi spremembami pa naj se zmanjša davek na dohodek pravnih oseb (pod 20 odstotkov), davčne olajšave za reinvestiranje dobičkov v tehnološki razvoj, davčno naj se razbremeni delo, predvsem pri prispevkih za socialno varnost.
Banke ne servisirajo gospodarstva
V razpravi na okrogli mizi GZS pa je bilo mogoče slišati kar precej kritičnih ugotovitev o ravnanju bank, ki kljub že danim garancijam države svojih nalog servisiranja gospodarstva zaradi nezaupanja ne opravljajo. Sedaj prihajajoča kriza ni primerljiva s krizo ob osamosvojitvi, saj so se tedaj podjetja reševala skupaj z državo in bankami, danes pa ni tako. Gospodarstvo apelira za manj konservativno vlogo celotnega bančnega sistema, da aktivira finančno servisiranje gospodarstva, zlasti Slovenska investicijska banka (SIB), da okrepi garancije za izvozne aktivnosti industrije, da zavaruje investicijska tveganja, in izvozne kredite na ciljnih trgih. Nujno je partnersko reševanje krize.