Želi razumeti dogajanje

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenjska / četrtek, 23. april 2020 / 07:03

Luka Renko, po rodu Kranjčan, je v sodelovanju s strokovnjaki z različnih področij zasnoval spletno stran covid-19.sledilnik.org, na kateri dnevno posodabljajo podatke v zvezi z boleznijo covid-19.

Kaj vas je spodbudilo, da ste se odločili oblikovati spletno stran covid-19.sledilnik.org, in kako ste se tega lotili?

Sam sem podatke začel zbirati od prvega potrjenega okuženega primera pri nas, ker sem že od januarja z veliko skrbjo spremljal dogajanje najprej na Kitajskem, potem pa še izbruh v Italiji. Sem astmatik, nekaj let svojega življenja sem preživel po raznih bolnišnicah in zdravstvenih zavodih. Sem pa tudi zelo analitičen in hočem razumeti, kaj se res dogaja. Hitro sem ugotovil, da je ta epidemija eden največjih izzivov, ki so pred nami, in če ne bomo drastično spremenili svojega vedenja, bo svet po tej epidemiji zelo drugačen. Tabelo sem občasno objavil na Facebooku ali Twitterju, ko sem komu odgovarjal na konkretna vprašanja, in naenkrat se je našlo kar nekaj ljudi, ki so mi preko komentarjev v preglednici začeli dodajati uporabne vire ali popravke. Po kakšnem tednu me je Miha Kadunc, ki ga prej nisem poznal, pozval, da bi bilo mogoče dobro, če zaženemo skupnost na Slacku, kar sem takoj pograbil, saj sem težko obvladoval vse kanale, po katerih so mi ljudje pošiljali zanimive informacije. Do spletne strani sledilnik.org je prišlo, ko so podatki postali preobsežni in preveč skriti v moji preglednici GDocs. Nastala je v nekaj dneh kot opis okrog moje preglednice GDocs, potem so jo oblikovalec in razvijalci iz ekipe dobesedno čez noč spravili do te mere, da je preglednica samo še vir podatkov.

Koliko vas ta čas sodeluje pri tem projektu?

V skupini na Slacku je že več kot sto ljudi, ki spremljajo različne smeri našega delovanja, zelo aktivnih je približno trideset do štirideset ljudi, ki delajo na različnih področjih: zajem podatkov, podatkovni model, vizualizacije, modeli in napovedi, spletna stran in družabna omrežja. Osebno poznam samo nekaj ljudi, večina se nas je prvič srečala prav v tej skupini. 

Na kakšen način zbirate podatke, ki so na voljo na omenjeni spletni strani, in kaj vse je mogoče razbrati iz teh podatkov?

Verjamemo, da so dobro preverjeni in organizirani podatki ključni za obvladovanje epidemije, še posebno v naslednjih tednih, ko se bo odločalo o postopnem umiku posameznih ukrepov. Podatke zbiramo na različne načine. Začeli smo z rednimi objavami Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) po 14. uri in objavami medijev, 28. marca pa smo vzpostavili direktno komunikacijo z vodjo strokovne skupine pri Ministrstvu za zdravje (MZ) dr. Bojano Beović. Od takrat večino podatkov ministrstva dnevno dobimo v strukturirani obliki in jih vsak dan predelamo v naš podatkovni model. Zelo nas veseli, da naše podatke in prikaze uporabljajo tudi zdravstveni delavci, ki se vsakodnevno borijo s posledicami epidemije. 

Kako zagotavljate verodostojnost zbranih podatkov?

Podatke, ki jih pridobimo iz uradnih virov, to je z MZ, NIJZ ali prek direktnega poročanja bolnišnic navzkrižno preverjamo z objavami medijev in objavami na družbenih omrežjih ter drugimi internimi viri. Za nas je recimo zelo pomembno, da se podatki zajemajo ob isti uri vsak dan – le tako lahko ocenimo dejansko rast posamezne kategorije (recimo hospitalizirani pacienti ali v intenzivni enoti). Obenem vse nove vnose primerjamo tudi s podatki prejšnjih dni, da poiščemo morebitna razhajanja, na katera opozorimo pristojne in jih razrešimo. Tukaj gre pohvala zglednemu sodelovanju stroke in odgovornih za javno obveščanje ter ekipi kopice prostovoljcev, ki v ozadju vestno primerjajo in preračunavajo podatke, da so konsistentni.

Ali lahko na podlagi zbranih podatkov napoveste tudi, kakšni bodo trendi širjenja bolezni covid-19 v prihodnje?

V skupini je kar nekaj raziskovalcev iz različnih strok, ki na podlagi naših podatkov pripravljajo modele in napovedi glede širjenja bolezni v prihodnje. Nekaj modelov smo za strokovno javnosti tudi predstavili na naši spletni strani. Moramo pa se zavedati, da to ni napovedovanje prihodnosti, ampak je zelo pomembno, da razumemo vse predpostavke, ki so bile uporabljene v modelu – tudi tiste neznanke, ki jih ni mogoče zajeti, in da se pravilno nastavijo ustrezni parametri; zato so ti modeli namenjeni predvsem strokovni javnosti kot pomoč pri sprejemanju odločitev. In zato tudi ne vidimo radi, če se napovedi prehitro povzemajo v medijih in če se vlečejo hitri zaključki glede (ne)uspešnosti posameznih ukrepov.

Kako so se na vašo spletno stran odzvali v strokovnih institucijah in kako ta čas sodelujete z njimi?

Zelo smo veseli pozitivnih odzivov stroke. Ves ta čas tudi delimo naše napovedi in modele z MZ, zanje smo pripravili tudi poseben pregled zasedenosti bolnišničnih kapacitet. Predvsem pa nas je razveselil odziv posameznih delavcev v zdravstvu in domovih za ostarele, ki nam sporočajo, kako jim naša stran pomaga pri njihovem delu. Tudi zato smo omogočili, da lahko vsi, ki to želijo in potrebujejo, naše prikaze vgradijo v lastne spletne strani.

Pogrešate še kakšne podatke, na podlagi katerih bi bile analize lahko še natančnejše?

Vsekakor bi si želeli še več demografskih podatkov (spol, starostne skupine, občina) in podatke o pridruženih boleznih za celoten potek bolezni: za vse testirane, za vse potrjeno okužene, za hospitalizirane, umrle in ozdravljene. Ta čas dobivamo demografske podatke samo za potrjeno okužene in od včeraj (pretekle srede, op. a.) tudi za umrle. Za ozdravljene sploh ne dobivamo rednih poročil, zato so ti podatki zelo pomanjkljivi, kar je škoda, saj je to zagotovo pozitiven podatek, ki daje prepotreben optimizem. Ker se ne testirajo vsi potencialno okuženi, bi zelo radi videli, kakšna je demografija testiranih in kako se primerja s celotno populacijo. Podobno bi radi razumeli tudi stanje in strukturo populacije (spol, pridružene bolezni ipd.), ki potrebuje bolnišnično obravnavo. Ti podatki bi omogočili, da bi naše modele in napovedi opremili z boljšimi predpostavkami in tako izboljšali točnost napovedi. Pozdravljamo tudi odločitev, da se bodo delali naključni testi med populacijo.

Trendi naraščanja števila okuženih so v zadnjem obdobju ugodnejši. Je po vašem torej že čas, da bi lahko začeli rahljati ukrepe, s katerimi se pristojni trudijo zajeziti širjenje covida-19?

Naraščanje se morda res umirja, vendar se moramo zavedati, da je testiranje usmerjeno predvsem na zdravstvene delavce, zaposlene in oskrbovance v domovih za starejše in osebe, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo. To pomeni, da se okužba zunaj teh krogov morda še vedno širi in se trendi razširjenosti epidemije še vedno lahko obrnejo v hitro eksponentno rast. Zaradi ekonomije bo treba začeti sproščati nekatere ukrepe, vsi skupaj pa bi se morali zavedati, da bo treba socialne stike še več mesecev na različne načine omejevati na res najbolj nujno potrebne, saj je to najbolj učinkovit in zanesljiv ukrep. Želimo si, da bi Sledilnik pri tem zavedanju pomagal s preglednimi prikazi in vsakodnevnim spremljanjem stanja, ki ga je treba znati tudi brati: zmanjšanje števila potrjeno okuženih pač ne pomeni, da teh ni in da se lahko preprosto vrnemo k življenju pred covidom-19.