Študija bo dala prave podatke o okuženih

Po zadnjih podatkih imamo v Sloveniji 28 novih okužb s covidom-19, pet ljudi je umrlo. Širša raziskava oziroma študija bo pokazala, kako je novi koronavirus razširjen v Sloveniji. Zagotovo pa bodo postali stalnica v nekem daljšem obdobju izogibanje tesnejšim stikom, redna uporaba zaščitne maske in razkuževanje rok. »To je ključno, to bomo zahtevali tudi ob sproščanju vseh ukrepov,« je napovedal zdravstveni minister Tomaž Gantar.

Ljubljana, Kranj – Po zadnjih podatkih s torka, 14. aprila, smo v Sloveniji zabeležili 28 novih okužb s covidom-19, pet ljudi je umrlo. Skupno število hospitaliziranih je 96, 34 jih je v intenzivni negi. Od začetka epidemije je umrlo 61 ljudi. Na širšem Gorenjskem je bila nova okužba zaznana samo v občini Domžale, kjer imajo od začetka epidemije potrjenih 24 okužb.

Od začetka epidemije je bilo pri nas testiranih 37.114 ljudi, pozitivnih na okužbo je bilo 1248. Številke o okuženih temeljijo na laboratorijsko potrjenih kvalitetnih testih, je poudaril član svetovalne skupine na ministrstvu za zdravje prof. dr. Miroslav Petrovec, tudi predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Po drugi strani je bilo v samoizolacijo samo v enem dnevu npr. poslanih nekaj sto, tisoč ljudi, za katere pa ne moremo biti prepričani, ali so preboleli covid-19. Zato bodo v raziskavi na reprezentativnem vzorcu testirali med 1000 in 1500 ljudi, je pojasnil Petrovec, v vzorec pa bodo zajeli ljudi različnih starosti v vseh slovenskih regijah. »Ljudi bomo obiskali na domu, jih anketirali o njihovem zdravstvenem stanju, jim odvzeli bris, če bodo v to privolili; vse bo seveda prostovoljno. Z znanstveno utemeljeno študijo bomo dobili dokazane in preverjene podatke ter pomagali odločevalcem, institucijam, ki delajo v zdravstvu in gospodarstvu, da bodo lahko na osnovi tega sprejeli ukrepe.« Raziskavo naj bi začeli v prihodnjem tednu in odgovore imeli že pred prvomajskimi prazniki, kar sovpada z napovedanimi vladinimi omilitvenimi ukrepi. O zalogi testov, s katerimi se dokazuje protitelesa v krvi, pa je Petrovec pojasnil, da omejeno količino testov v Sloveniji že imamo in da bodo prednostno uporabljeni v tej raziskavi. Poudaril je še, da test pove le, ali je oseba bolezen že prebolela.

Lani smo imeli celo več umrlih

Minister za zdravje Tomaž Gantar je na novinarski konferenci v sredo, 15. aprila, potrdil, da gre pri žrtvah covida-19 večinoma za starejše osebe, osebe s pridruženimi kroničnimi boleznimi. Potrdil je tudi, da je bila večina umrlih stanovalcev v domovih za starejše. »Se pa letošnji podatki s časovno primerljivimi podatki iz leta 2019 in leta 2018 glede umrljivosti v starosti od 65 let do 85 let bistveno ne razlikujejo. Lani smo imeli celo več umrlih. Razlage so različne, tudi to, da smo druge respiratorne bolezni, za katerimi so bolehali starejši v preteklih letih, omejili. Razlogi za umiranje so se zato prevesili na covid-19, zmanjšalo pa se je letos npr. umiranje zaradi gripe in drugih obolenj. A znanstvenih podatkov o tem nimam,« je razložil minister Gantar.

Trenutno je na zalogi tudi dovolj ventilatorjev (za podporo dihanju) na intenzivnih terapijah v bolnišnicah. Ministra bolj kot število ventilatorjev skrbi pomanjkanje osebja, ki je usposobljeno za to specifično delo.

Uporaba zaščitnih rokavic ni bila ustrezna

»V zadnjem mesecu smo z rezultati dela na neki način zadovoljni. Krivuljo covida-19, ki se je na začetku strmo vzpenjala, nam je uspelo preusmeriti v drugo smer in na ta način razmere stabilizirati, ob tem da smo se spopadali s težavami na različnih področjih, znotraj zdravstvenega sistema, predvsem pa na kritičnih točkah, ki jih predstavljajo domovi za starejše. Po drugi strani zdaj iščemo optimalne rešitve, kje lahko začnemo blažiti ukrepe, ki smo jih sprejeli,« je razložil minister Gantar in obenem opozoril, da še vedno velja velika previdnost pri bolezni, ki je ne poznamo dovolj dobro. »Vemo pa, kje so šibke točke v sistemu,« je dodal. To so predvsem domovi za starejše. »Ovira nas, da vsi domovi nimajo možnosti, da bi navodila ob pojavu okužbe lahko dosledno izpolnjevali. Izrazita je tudi kadrovska stiska. Življenjska doba se je podaljšala, a imajo starejši veliko pridruženih bolezni, kar pomeni, da bi morali v preteklih letih več poudarka nameniti zdravstveni oskrbi v domovih.«

Zagotovo pa bodo postali stalnica v družbi v nekem daljšem obdobju izogibanje tesnejšim stikom, redna uporaba zaščitne maske in razkuževanje rok. »To je ključno, to bomo zahtevali tudi pri sproščanju vseh ukrepov,« je dejal minister. Glede novosti, ki velja s sredo, 15. aprila, to je prepoved nošenja zaščitnih rokavic v javnih zaprtih prostorih pa je pojasnil, da je prihajalo do napačne uporabe rokavic: »Pogosto so te romale v žep, domov in v ponovno uporabo ob naslednji priložnosti. Iz higienskega stališča je bistveno primerneje roke razkužiti.«

Na področju zobozdravstva še brez sprememb

Pri nas so že začeli sproščati prve ukrepe na področju zdravstva, kjer postopoma ponovno uvajajo načrtovane elektivne specialistične preglede na sekundarnem nivoju, določene posege in operacije. »V zadnjih tednih je v zdravstvu prišlo do zaostanka, ki ga ne želimo stopnjevati,« je poudaril minister. Mora pa obravnava potekati v varnem okolju, pacienti morajo imeti negativno epidemiološko anamnezo. Sprememb pa še ne bo na področju zobozdravstva, kjer gre za posebno specifičen, tesen kontakt med zdravnikom in pacientom. Največ virusov je prisotnih v ustni votlini, žrelu, zato je ta previdnostni ukrep na mestu, se strinja minister. Še naprej bodo obravnavali le najbolj nujne primere v vstopnih dežurnih zobnih ambulantah, na Gorenjskem je ta v Zobni polikliniki Kranj.

Razmišljajo o sprostitvi omejitve gibanja

Uradni vladni govorec Jelko Kacin ni želel komentirati napovedane presoje ustavnega sodišča glede zakonitosti vladinega odloka, ki je gibanje omejil na matično občino.« Kar pa zadeva druge očitke, zagotovo velja, da je socialna distanca pravi ukrep, da zajezimo širjenje epidemije. Med občinami, že med velikostmi občin, so velike razlike. Razmišljamo o delni sprostitvi ukrepa omejitve gibanja, zlasti ko gre za tiste ljudi, ki imajo neodložljiva vzdrževalna dela na objektih v drugi občini. Ampak kot sem rekel, vlada šele razmišlja o tem,« je sklenil Kacin.

Slovenija že pripravlja načrt izhoda iz krize, je še potrdil uradni vladni govorec. Spodbudni podatki sicer prihajajo iz Italije in Avstrije, kjer se število okuženih in umrlih zmanjšuje, a po drugi strani celoten evropski gospodarski prostor še ne kaže, da bi epidemija že dosegla vrhunec. »Veseli nas, da se Evropska unija in njene članice vse aktivneje vključujejo v skupno reševanje izzivov, ki jih prinaša pandemija. Evropska solidarnost bo bistvenega pomena za prihodnost EU, Slovenija je na strani solidarnosti.« Finančni ministri EU bodo o ukrepih razpravljali jutri, že danes bodo na videokonferenci razpravljali zdravstveni ministri o možnostih, poteh in pasteh sproščanja ukrepov. Jelko Kacin je še dejal, da se je 2,7 milijarde evrov v EU sprostilo za neposredno pomoč zdravstvenemu sektorju, sem prišteva tudi za sredstva za zaščitno opremo.

Sproščanje ukrepov bo v vseh ozirih postopno, na neki način se morajo normalizirati tudi zadeve v gospodarstvu, je napovedal minister Tomaž Gantar. »Posledice sprostitve posameznega ukrepa bomo lahko zaznavali šele po 14 dneh.« Glede dopustovanja letos poleti na tujem pa je dejal, da je veliko odvisno od razmer, dogajanja v prihodnjih mesecih.