Darko Siuka, dr. med., opozarja: »Ljudje se bodo nevarnosti novega koronavirusa začeli zavedati šele, ko bo čez 10 do 14 dni umrlo po pet ljudi na dan, čez štiri tedne pa od 20 do 40 ljudi na dan – toda takrat bo prepozno!« / Foto: osebni arhiv

Kako končati epidemijo tudi s pomočjo mask

Zdravnika Matic Koželj in Darko Siuka, sodelavca na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo Interne klinike UKC Ljubljana, sta v zadnjem času veliko razmišljala o načinih, kako hitro in učinkovito ustaviti epidemijo. »Ena od ključnih rešitev je nošenje mask v javnosti,« pravita. Veliko je prenosov okužbe s strani asimptomatskih prenašalcev – ljudi, ki nimajo vidnih znakov okužbe.

»V prvi vrsti je nošenje maske potrebno zaradi zaščite drugih, ker smo lahko mi sami asimptomatski prenašalci. Z nošenjem maske dosežemo to, da je mikrokapljic v zaprtem prostoru mnogo manj. V drugi vrsti pa navadna ali kirurška maska ščiti posameznika pred okužbo v približno petdesetih odstotkih.«

»Nameščanje in odstranjevanje mask mora potekati po določenem zaporedju in s strogim higienskim režimom, da ne pride pri tem do prenosa okužbe. Potrebno je umivanje rok pred namestitvijo maske in po njej ter pred odstranitvijo in po njej.«

»Šivilje UKC Ljubljana so dober zgled samoiniciative pri šivanju mask. Vsa slovenska podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo medicinskega materiala, tekstilne obrate, šiviljstva in krojaštva pozivamo k šivanju mask za civilno prebivalstvo. Če se da, sodelujmo vsi. Kot znak skupnega boja.«

Ljubljana – »V Italiji umre vedno več ljudi; samo 21. marca je za posledicami koronavirusa umrlo skoraj osemsto ljudi – za manjše slovensko mesto ali za deset manjših slovenskih vasi,« sta s podatkom opozorila zdravnika Matic Koželj in Darko Siuka. Za koga nas najbolj skrbi, pojasnjujeta: »Kratkoročno gledano nas najbolj skrbi za življenja najstarejših (starejših od sedemdeset let) in najšibkejših (kroničnih bolnikov, bolnikov z oslabljenim imunskim sistemom, bolnikov na biološki terapiji in kemoterapiji). Dolgoročno pa nas lahko upravičeno skrbi tudi za gospodarstvo in posledično ponovno za ljudi – njihova delovna mesta in zmožnost samostojnega preživljanja. Če bo gospodarstvo oslabelo, ne bomo zmogli krepiti zdravstva, šolstva, socialnih transferjev. Ko bo epidemije konec, bi lahko vladala splošna izčrpanost države, zato moramo to pravočasno preprečiti. In da – rešitev je tudi v maskah.«

Bojmo se tistih, ki ne nosijo mask

Kot dodajata, študije dokazujejo, da je veliko prenosov okužbe ravno s strani asimptomatskih prenašalcev – ljudi, ki nimajo vidnih znakov okužbe. »Kdo je lahko prenašalec? Odgovor je: kdorkoli. Lahko ste to vi, pa tega ne veste. Kužen je lahko nekdo na ulici, v trgovini ali kje drugje. Glavna nevarnost virusa ni samo v tem, da je smrtnost tako visoka, ampak da je virus tako zelo nalezljiv. Sprva se je predvidevalo, da je prenos samo kapljičen – na razdalji metra in pol. Slišali smo lahko opozorila, da se prenos virusa lahko zgodi tudi, ko smo sprva v stiku z okuženo površino, nato pa se z rokami dotaknemo ust, nosu ali oči … Sedaj je dokazano, da mikrokapljice v zraku v zaprtem prostoru ostanejo do nekaj ur. To virusu omogoča, da okuženi v prostoru (v trgovini, na pošti, v zdravstvenem domu in povsod drugje, kjer so ljudje) lahko okuži večino drugih v kratkem času. Običajno je prenašalec brez težav. Tisti s težavami se sami umaknejo in ne širijo bolezni naprej.« Asimptomatske bolnike, ki so brez vidnih znakov okužbe, je zato treba imeti ves čas v mislih, opozarjata zdravnika.

Vsak se mora obnašati, kot da je potencialno kužen

Za primer države, ki je okužbo s koronavirusom dobro obvladala, sta dala Južno Korejo. »Je petkrat bolj poseljena kot Slovenija, ima vse možne oblike javnega prevoza, podzemne železnice, velika letališča, velemesta …, pa kljub temu ob enakem številu opravljenih testov na milijon prebivalcev in enakem številu okuženih na milijon prebivalcev nimajo karantene in težav z velikim številom mrtvih. Mediji napačno povzemajo, da je to zaradi učinkovitega zdravstvenega sistema, števila testiranj in zaradi sledenja s sodobnimi tehnologijami.

Pozabljajo pa na osnovno. Južne Korejce je bilo okužbe (za razliko od marsikoga med nami) strah. Pred leti so že imeli izkušnjo s koronavirusom (SARS) ter ptičjo gripo, ki sta v državi pustila strah, tako kot ga mi čutimo danes. Vsak od nas je že videl azijske turiste v Sloveniji, kako brez kakšnih znakov bolezni sredi poletja množično nosijo maske na obrazu. Maske nosijo malo zaradi sebe, predvsem pa zato, da če so slučajno minimalno bolni, ne bi okužili drugih potnikov.«

Z nošenjem maske ščitimo druge, drugi pa nas

»Zakaj kirurg nosi masko? Da v operativno polje ne vnese mikroorganizmov. V nasprotnem primeru lahko pri bolniku povzroči okužbo, ki se lahko konča celo s smrtnim izidom. Enako je pri covidu-19, le da smo v tem primeru ''kirurgi'' vsi. Vsi lahko potencialno pri bližnjem povzročimo smrt ... In kaj naredimo v zdravstvu z bolnikom, za katerega izvemo, da je pozitiven na novi koronavirus? Takoj prejme masko, da ne širi kapljic in mikrokapljic še naprej, nato ga premestimo na ustrezno kliniko, tokrat specialno zaščiteni,« sta na primeru ponazorila Matic Koželj in Darko Siuka. Če bi človek masko nosil že prej, še preden je izvedel, da je okužen, bi bila verjetnost, da je okužil večino ljudi v prostoru, kjer je bil, veliko manjša.

Kratkotrajna rešitev maska iz blaga, ki jo lahko prekuhamo

Idealno bi bilo, da bi vsi imeli zaščitne maske. »Po nekaj urah (treh do osmih urah) je treba masko zamenjati; če pa nove nimamo, se moramo obnašati varčno. Ker niti teh osnovnih mask na trgu ni dovolj, meniva, da so kratkotrajne rešitve maske iz blaga, ki jih lahko prekuhamo. V prvi fazi si vsak lahko sam doma naredi masko iz več slojev (dveh, treh ali štirih). Uporabimo lahko bombažne rjuhe, krpe, majice ali kakšno drugo blago. Pred vsako uporabo jo je treba ponovno oprati na devetdesetih stopinjah Celzija. Vsi načini varčevanja v primeru pomanjkanja zaščitne opreme še niso znani in so v fazi preizkušanja,« sta povedala in opozorila, da je pri preprečevanju okužbe prav tako zelo pomembno temeljito umivanje in razkuževanje rok, ker se virus s kapljicami, ki se usedejo na površine, širi tudi tako. »Če bi ljudje nosili maske, bi bilo na javnih mestih na površinah veliko manj kapljic in mikrokapljic.«

Maska je znak ljudem, da je lahko vsak človek kužen, četudi ne kašlja in nima drugih znakov okužbe. Zdravnika svoje razmišljanje skleneta s sporočilom: »Človeku brez maske se izognemo, ker nas ogroža. Nošenje mask v javnosti naj bo znak družbene odgovornosti, del osebne kulture – enako kot je del osebne kulture, ko starejšemu na prevoznem sredstvu odstopimo sedež. Z nošenjem mask preprečimo širjenje virusa, ki je lahko usoden za ranljive skupine.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / torek, 17. maj 2022 / 13:31

Zlate piščali najboljšim glasbenikom

V Stolpu Škrlovec so podelili 8. slovenske glasbene nagrade zlata piščal za najvidnejše ustvarjalne glasbene dosežke v preteklem letu. O zmagovalcih v štirih kategorijah so odločali člani strokovne...

Objavljeno na isti dan


Kranj / sobota, 29. oktober 2016 / 22:22

Večina za avtobusno postajo

Zeleno luč zanjo so na sredini seji prižgali kranjski mestni svetniki, ki so v drugi obravnavi sprejeli odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Avtobusni terminal.

Slovenija / sobota, 29. oktober 2016 / 22:21

Po nova znanja v Slovenijo

Pet dijakinj in en dijak Zvezne gimnazije za Slovence iz Celovca se je pretekli teden od srede do petka pridružilo dijakinjam in dijakom Srednje šole in gimnazije Biotehniškega šolskega centra v Na...

Gospodarstvo / sobota, 29. oktober 2016 / 20:45

Šest kmetic, šest zgodb

Zveza kmetic Slovenije je na prireditvi v Zagorju med šestimi kandidatkami za kmetico leta razglasila Jelko Krivec iz Društva podeželskih žena Mirna Peč, za laskavi naziv pa so se potegovale tudi tri...

Kultura / sobota, 29. oktober 2016 / 20:42

Bohinjske podobe za ves svet

Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je bogatejši za stalno razstavo Izbrane podobe Bohinja. Ne, Bohinj ni kar tako, ampak je še kako zanimiv del naše domovine.

Slovenija / sobota, 29. oktober 2016 / 20:39

Ure za eno uro nazaj

V nedeljo bomo prešli nazaj na srednjeevropski pasovni čas. Ob treh ponoči bomo urine kazalce pomaknili za eno uro nazaj, na drugo uro. Noč bo torej eno uro daljša.