Zakaj ravno Italija

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 21. marec 2020 / 15:46

Ste vedeli, da je tudi strahotna pandemija kuge (»črne smrti«), ki je v 14. stoletju morila po vsej Evropi, prišla iz Kitajske v Italijo?! Zakaj ravno v Italijo in zakaj je tudi smrtnost v Italiji najvišja?

Je kriv pakistanski migrant?

Prvo vprašanje: zakaj je ravno v Italiji smrtnost tako visoka? Zaradi starajoče se družbe. »Povprečna starost obolelega v Italiji, ki je umrl, je 81 let. Za primerjavo: raziskava epidemije na Kitajskem je razkrila, da je bila tam povprečna starost 51 let … Eden od dejavnikov, da je smrtnost v Italiji toliko večja, je starajoča se družba. Kot je znano, je v primeru bolezni pri starejših, sploh če imajo pridruženo bolezen, veliko večja, in to se kaže tudi v primeru Italije. Italija ima namreč eno najstarejših prebivalstev na svetu, skoraj 60 odstotkov prebivalcev je starih 40 let ali več, od tega je 23 odstotkov Italijanov starejših od 65 let.« (Vir: MMC RTV SLO) In še vprašanje: Kdo je bil tisti, ki je prvi prinesel novi virus med Italijane? V enem od spletnih virov sem prebral, da naj bi bil »pacient nič« pakistanski migrant, ki je zavrnil izolacijo in testiranje na koronavirus in je še naprej kuhal in delil hrano v eni izmed kitajskih restavracij na severu države … Sicer pa so bili virusi iz Kitajske v Italijo verjetno preneseni še po kakšni drugi poti.

Črna smrt

Ena največjih pandemij v zgodovini je bila »pljučna kuga«, ki je v 14. stoletju morila po vsej Evropi in so jo poimenovali črna smrt. V primerjavi z aktualno pandemijo je najbolj zanimivo to, da je tudi tista prišla iz Kitajske v Italijo. »Ni točno znano, kje se je epidemija začela. Predvidevajo, da so jo iz step Osrednje Azije prinesli popotniki in trgovci po osrednjeazijski Svilni poti, najprej pa je izbruhnila na Kitajskem. Tatari iz Zlate horde so leta 1344 in 1345 oblegali genovsko trgovsko kolonijo Kaffa na Krimskem polotoku, ki je postalo prvo prizorišče množičnih smrti. Od tam so jo genovske trgovske ladje z begunci zanesle najprej na Messino na Siciliji, potem pa še v Genovo in od tam naprej po Evropi. Vmes so genovski begunci najverjetneje okužili še Konstantinopel, od koder se je bolezen razširila še na Bližnji vzhod. Iz Genove je napredovala v Benetke, Francijo, Španijo, Veliko Britanijo, Skandinavijo, Nemčijo in Rusijo. Zanimivo je, da nekateri deli Evrope, denimo Poljska ter določena območja v Belgiji in na Nizozemskem, niso imeli veliko okužb. Mrtvece so običajno pokopavali v skupne grobove. To so počeli kaznjenci.« Kuga je tako uspešno morila tudi zato, ker je bilo prebivalstvo sestradano in zato neodporno. »Pred izbruhom črne smrti je Evropa trpela za Veliko lakoto v letih od 1315 do 1317, ki je za skoraj desetletje zaustavila rast prebivalstva. Stradajoči so takrat použili večino semenskega žita in delovne živine, neredek pa je bil tudi kanibalizem. Okrevanje po Veliki lakoti je bilo zato dolgotrajno, telesno odpornost pa so slabile še občasne posamezne sezonske lakote. Posebej velja omeniti še lakoto iz leta 1331. Tudi to je verjetno eden od razlogov, da je epidemija pobila tretjino tedanjega prebivalstva Evrope (približno 25 milijonov ljudi!), ne upoštevajoč mrtvih v Afriki in Aziji.« Viri in zgodovinarji poročajo, da ni šlo le za pandemijo, ampak za velikanski družbeni potres. »Zrušil se je družbeni red – prestrašeni in histerični ljudje so se izogibali drug drugemu iz strahu pred okužbo. Obolele so velikokrat prepuščali samim sebi. Zdravniki so poskušali bolezen zdraviti s puščanjem krvi in zelišči, vendar te metode niso bile uspešne. Nekateri ljudje so za epidemijo obtoževali Jude, ker so zaradi čistejšega načina življenja obolevali manj – sumili so jih zastrupljevanja vodnjakov. To je vodilo v pogrome, množične poboje Judov in nekakšen začetek antisemitizma. Številni so verjeli, da je kuga neke vrste božja kazen za človeštvo, zato je po vsej Evropi vzniknil verski fanatizem. Nekateri so se bičali, da bi se kaznovali, v upanju, da jim bo bog zato odpustil njihove grehe in jih obvaroval pred kugo. Kljub temu je splošna moč katoliške cerkve zaradi kuge upadla, saj so ljudje izgubili zaupanje vanjo. Duhovščini ni uspelo zatreti kuge, čeprav so trdili nasprotno. Tako je kuga pospešila družbene in socialne spremembe v kasnejših stoletjih. Kmetom je bilo omogočeno imeti več zemlje, saj so številni izmed njih pomrli in njihove razmere so se izboljšale.« (Vir: Wikipedija, geslo Črna smrt)

Dekameron in Kuga

Kuga je odmevala tudi v književnosti. Dekameron, slovita zbirka novel, ki jo je Giovanni Boccaccio napisal med letoma 1348 in 1353, se namreč dogaja v okolici Firenc ravno za časa tiste kuge. V sodobnejši književnosti pa je najbolj znan roman Alberta Camusa, ki ima tudi kužni naslov: Kuga (1947). Predlog: »samoizolacijo« si popestrimo z branjem navedenih knjig.