Za železniški predor skupen razpis z Avstrijci

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Jesenice / sobota, 14. marec 2020 / 08:59

Sredi leta bodo začeli prenavljati tudi železniški predor Karavanke, Slovenija in Avstrija bosta tokrat izvedli skupni razpis za izbiro izvajalca gradbenih del.

Hrušica – Poleg gradnje druge cevi avtocestnega predora Karavanke se bo letos začela tudi prenova karavanškega železniškega predora. Dela naj bi stekla sredi leta, od oktobra letos do aprila prihodnje leto pa bo predor tudi zaprt. Tudi prenova tega predora bo skupni projekt Slovenije in Avstrije, le da je bil tokrat objavljen skupni razpis Slovenskih železnic in avstrijskih železnic ÖBB za izvedbo gradbenih del. Kot so nam povedali na Družbi RS za infrastrukturo (DRSI), je rok za oddajo ponudb podaljšan, in sicer do 16. marca.

»Za skupni razpis smo se odločili iz več razlogov, eden od poglavitnih je predvsem potrebna enovitost tehničnih rešitev, ki je vezana na skupno zaporo železniškega prometa na tem odseku, kakor tudi dejstvo, da si ne moremo privoščiti nikakršnih zamud oziroma razhajanj v izvedbi,« so pojasnili. Poleg tega so dela vezana na popolno zaporo železniške proge, zato bo tudi ves tovorni promet usmerjen na obvozne železniške proge, na slovenski strani predvsem na železniško progo Zidani Most–Pragersko–Šentilj.

V okviru projekta bodo železniški predor Karavanke varnostno-tehnično nadgradili. Glavna sprememba bo ta, da bodo odstranili drugi tir in zgradili enotirno progo v predoru in na odseku proge od postaje Jesenice do postaje Podrožca. Na območju postaje Jesenice bodo ohranili delno dvotirnost z izvedbo »izvlečnega tira«. V sklopu del bodo sanirali poškodovane dele konstrukcije predorske cevi, uredili intervencijske hodnike v predoru, vozno mrežo, signalno-varnostne naprave, sodobne telekomunikacijske sisteme in sisteme požarne varnosti in učinkovitega reševanja v primeru nesreč. Obnovili in restavrirali bodo tudi portal predora.

Ocenjena vrednost del na slovenski strani znaša 79 milijonov evrov (z DDV), predvideno pa je sofinanciranje s kohezijskimi sredstvi v višini 48 milijonov evrov. Slovenija in Avstrija sta pridobili tudi evropska sredstva za izdelavo investicijske in projektne dokumentacije v višini skoraj tri milijone evrov.

Dela naj bi bila končana do konca prihodnjega leta.