Dušan Dermota (s pladnjem krofov v rokah) se je na pustni torek pomešal med naročnike Gorenjskega glasa, ki so prišli na krof in kavo. / Foto: Tina Dokl

Orehkovi krofi za naročnike

V Pekarstvu Orehek so za »pusta hrusta« ročno izdelali in ocvrli petdeset tisoč krofov, od tega petsto tudi za naročnike Gorenjskega glasa.

Kranj – Lastnik Pekarstva Orehek Dušan Dermota se je velik del svoje poklicne poti ukvarjal z elektriko in računalništvom, in čeprav je bil v svojem poslu uspešen, je bilo v njem toliko »kockarja«, da se je na prijateljevo pobudo leta 1993 podal še v podjetniške vode. Odločil se je, da se bo začel ukvarjati s proizvodnjo pekovskih izdelkov, njegov cilj je bil odpreti verigo pekarn. Danes v 16 pekarnah od Ljubljane do Tržiča skupaj z lastno proizvodnjo zaposluje okoli 80 ljudi. Prvo pekarno je leta 1993 odprl »na Placu« v Škofji Loki, kjer jo najdete še danes. Prvo proizvodnjo, ki je bila večinoma strojna in se je izvajala na modernih avtomatskih napravah, ter slaščičarno, obe sta bili takrat pri tovarni Planika v Kranju, je leta 2004 popolnoma uničil požar. Podjetje je utrpelo veliko gmotno škodo, ki je je bilo za okoli štiri milijone evrov in bi za marsikaterega podjetnika pomenila konec njegove zgodbe. Toda Dušan Dermota zase pravi, da je bil vedno trmast, in tako se je čez nekaj let vrnil dobesedno kot feniks iz pepela. Prvo roko pomoči so mu ponudili v Mercatorju, s katerim se je leta 2009 dogovoril za odkup prve linije izdelkov. In ker prisegajo na kakovost vsega, kar delajo, se jim je pogum obrestoval.

Pekarstvo Orehek je družinsko podjetje, v katerem je sedaj na čelu sin Sašo. Proizvodnjo so preselili v Medvode, kjer vse izdelke pripravljajo ročno, saj po Dušanovih besedah le roke testu vdahnejo pravo mehkobo. Delo v proizvodnji poteka na tri izmene in tako peki 24 ur na dan skrbijo za vedno sveže izdelke. Ponudbo prilagajajo povpraševanju in prehranskim trendom ter uporabljajo le kakovostne sestavine, ki se jim ne odrečejo niti, če je nabavna cena višja. Kljub temu njihovi izdelki niso dražji, saj se tudi s ceno prilagajajo trgu. Čeprav imajo krofe v ponudbi vsakodnevno, so jih za »pusta hrusta« ročno izdelali in ocvrli 50.000, od katerih so jih petsto prine­sli na Gorenjski glas, da so se z njimi posladkali tudi naši naročniki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / četrtek, 11. november 2021 / 13:41

V Kranju želijo razvijati turizem

Z novo strategijo razvoja turizma do leta 2027 želijo dodatno razviti turistično ponudbo v Kranju. Po srednjem scenariju bi za vlaganja v turizem potrebovali 19 milijonov evrov.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 19. november 2018 / 18:12

Grad in zgodbe rodbine Khisl

V Gorenjskem muzeju so odprli letošnjo osrednjo muzejsko razstavo z naslovom Grad Khislstein in zgodbe rodbine Khisl. V letu evropske kulturne dediščine in ob 65-letnici delovanja Gorenjskega muzeja m...

GG Plus / ponedeljek, 19. november 2018 / 18:10

Znanje mora postati prioriteta

Učiteljica slovenščine iz Osnovne šole Ivana Groharja Škofja Loka Lena Vastl se je pred začetkom letošnjega šolskega leta odpravila na dvoletni magistrski študij na Finskem. Pridobljeno znanje bo lahk...

Škofja Loka / ponedeljek, 19. november 2018 / 17:11

Obnovili bodo Kidričevo cesto

Pri pokopališču Lipica bo krožno križišče, graditi ga bodo začeli prihodnje leto.

Domžale / ponedeljek, 19. november 2018 / 17:11

V teku vrsta investicij

Domžale – Občina Domžale se je novembra lotila vrste projektov. Kot so sporočili, so začeli z urejanjem športnega parka v Depali vasi, v teh dneh pa se bo začela tudi obnova kletnih prostorov v Špo...

Kamnik / ponedeljek, 19. november 2018 / 17:10

Vodohran bodo prenovili

Občina Kamnik se je v teh dneh lotila rekonstrukcije in dozidave vodohrana Črna pri Kamniku, zaradi česar morajo krajani na tem območju vodo prekuhavati.