Dušan Dermota (s pladnjem krofov v rokah) se je na pustni torek pomešal med naročnike Gorenjskega glasa, ki so prišli na krof in kavo. / Foto: Tina Dokl

Orehkovi krofi za naročnike

V Pekarstvu Orehek so za »pusta hrusta« ročno izdelali in ocvrli petdeset tisoč krofov, od tega petsto tudi za naročnike Gorenjskega glasa.

Kranj – Lastnik Pekarstva Orehek Dušan Dermota se je velik del svoje poklicne poti ukvarjal z elektriko in računalništvom, in čeprav je bil v svojem poslu uspešen, je bilo v njem toliko »kockarja«, da se je na prijateljevo pobudo leta 1993 podal še v podjetniške vode. Odločil se je, da se bo začel ukvarjati s proizvodnjo pekovskih izdelkov, njegov cilj je bil odpreti verigo pekarn. Danes v 16 pekarnah od Ljubljane do Tržiča skupaj z lastno proizvodnjo zaposluje okoli 80 ljudi. Prvo pekarno je leta 1993 odprl »na Placu« v Škofji Loki, kjer jo najdete še danes. Prvo proizvodnjo, ki je bila večinoma strojna in se je izvajala na modernih avtomatskih napravah, ter slaščičarno, obe sta bili takrat pri tovarni Planika v Kranju, je leta 2004 popolnoma uničil požar. Podjetje je utrpelo veliko gmotno škodo, ki je je bilo za okoli štiri milijone evrov in bi za marsikaterega podjetnika pomenila konec njegove zgodbe. Toda Dušan Dermota zase pravi, da je bil vedno trmast, in tako se je čez nekaj let vrnil dobesedno kot feniks iz pepela. Prvo roko pomoči so mu ponudili v Mercatorju, s katerim se je leta 2009 dogovoril za odkup prve linije izdelkov. In ker prisegajo na kakovost vsega, kar delajo, se jim je pogum obrestoval.

Pekarstvo Orehek je družinsko podjetje, v katerem je sedaj na čelu sin Sašo. Proizvodnjo so preselili v Medvode, kjer vse izdelke pripravljajo ročno, saj po Dušanovih besedah le roke testu vdahnejo pravo mehkobo. Delo v proizvodnji poteka na tri izmene in tako peki 24 ur na dan skrbijo za vedno sveže izdelke. Ponudbo prilagajajo povpraševanju in prehranskim trendom ter uporabljajo le kakovostne sestavine, ki se jim ne odrečejo niti, če je nabavna cena višja. Kljub temu njihovi izdelki niso dražji, saj se tudi s ceno prilagajajo trgu. Čeprav imajo krofe v ponudbi vsakodnevno, so jih za »pusta hrusta« ročno izdelali in ocvrli 50.000, od katerih so jih petsto prine­sli na Gorenjski glas, da so se z njimi posladkali tudi naši naročniki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 31. marec 2023 / 10:02

Kmetje nadaljujejo proteste

Predoslje – V sredo je bila na Brdu ustanovna seja odbora za izvajanje strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027, na kateri so obravnavali izvajanje načrta in tudi že predlo...

Objavljeno na isti dan


Radovljica / petek, 19. avgust 2022 / 19:21

Del Alpske ceste bo do nedelje zaprt za promet

Lesce – Včeraj so v Lescah začeli na novo asfaltirati del Alpske ceste na odseku od trgovine Tuš do križišča z regionalno cesto Lesce–Bled. Obvoz je urejen po regionalnih cestah. Kot so pojasnili n...

Kronika / petek, 19. avgust 2022 / 19:20

Zastoj zaradi požara v predoru

V sredo popoldan je proti Karavankam zaradi požara v predoru obstal promet na avtocesti.

Kronika / petek, 19. avgust 2022 / 19:19

Za volanom gledal film

V zadnjem poostrenem nadzoru tovornih vozil in avtobusov na avtocestnih počivališčih so policisti med drugim ugotovili manipulacije tahografa, vožnjo pod vplivom alkohola in drog ...

Šport / petek, 19. avgust 2022 / 16:31

Plezalno odličje tudi za Mio Krampl

Kranj – Na evropskem prvenstvu, ki te dni poteka v Münchnu, naši športni plezalci nadaljujejo zbiranje odličij. Po zlati kolajni v balvanih in težavnosti je Janja Garnbret najžlahtnejše od...

Medvode / petek, 19. avgust 2022 / 16:30

Osmič Hiša na hribu

Žlebe – Hiša na hribu že osmič odpira svoja vrata. Gre za umetniški projekt, ki povezuje sodobno umetniško produkcijo s prostori tradicije, ruralnega ter kulturne in naravne dediščine. Z glavno raz...