Dušan Dermota (s pladnjem krofov v rokah) se je na pustni torek pomešal med naročnike Gorenjskega glasa, ki so prišli na krof in kavo. / Foto: Tina Dokl

Orehkovi krofi za naročnike

V Pekarstvu Orehek so za »pusta hrusta« ročno izdelali in ocvrli petdeset tisoč krofov, od tega petsto tudi za naročnike Gorenjskega glasa.

Kranj – Lastnik Pekarstva Orehek Dušan Dermota se je velik del svoje poklicne poti ukvarjal z elektriko in računalništvom, in čeprav je bil v svojem poslu uspešen, je bilo v njem toliko »kockarja«, da se je na prijateljevo pobudo leta 1993 podal še v podjetniške vode. Odločil se je, da se bo začel ukvarjati s proizvodnjo pekovskih izdelkov, njegov cilj je bil odpreti verigo pekarn. Danes v 16 pekarnah od Ljubljane do Tržiča skupaj z lastno proizvodnjo zaposluje okoli 80 ljudi. Prvo pekarno je leta 1993 odprl »na Placu« v Škofji Loki, kjer jo najdete še danes. Prvo proizvodnjo, ki je bila večinoma strojna in se je izvajala na modernih avtomatskih napravah, ter slaščičarno, obe sta bili takrat pri tovarni Planika v Kranju, je leta 2004 popolnoma uničil požar. Podjetje je utrpelo veliko gmotno škodo, ki je je bilo za okoli štiri milijone evrov in bi za marsikaterega podjetnika pomenila konec njegove zgodbe. Toda Dušan Dermota zase pravi, da je bil vedno trmast, in tako se je čez nekaj let vrnil dobesedno kot feniks iz pepela. Prvo roko pomoči so mu ponudili v Mercatorju, s katerim se je leta 2009 dogovoril za odkup prve linije izdelkov. In ker prisegajo na kakovost vsega, kar delajo, se jim je pogum obrestoval.

Pekarstvo Orehek je družinsko podjetje, v katerem je sedaj na čelu sin Sašo. Proizvodnjo so preselili v Medvode, kjer vse izdelke pripravljajo ročno, saj po Dušanovih besedah le roke testu vdahnejo pravo mehkobo. Delo v proizvodnji poteka na tri izmene in tako peki 24 ur na dan skrbijo za vedno sveže izdelke. Ponudbo prilagajajo povpraševanju in prehranskim trendom ter uporabljajo le kakovostne sestavine, ki se jim ne odrečejo niti, če je nabavna cena višja. Kljub temu njihovi izdelki niso dražji, saj se tudi s ceno prilagajajo trgu. Čeprav imajo krofe v ponudbi vsakodnevno, so jih za »pusta hrusta« ročno izdelali in ocvrli 50.000, od katerih so jih petsto prine­sli na Gorenjski glas, da so se z njimi posladkali tudi naši naročniki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 4. junij 2024 / 18:26

Šole po e-pošti prejele varnostno grožnjo

Kranj – Policijo je v petek dopoldne več osnovnih in srednjih šol po državi obvestilo, da so prejele elektronsko pošto z varnostno grožnjo. Po naših podatkih so jo prejele tudi nekatere šole na Gor...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Aljoši Šenku že drugič red dot

Naklo - Kot so sporočili iz Merkurja, je priznani slovenski oblikovalec Aljoša Šenk, ki med drugim skrbi tudi za oblikovni razvoj lastnih blagovnih znamk v družbi Merkur,...

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

UPS praznoval stoletnico delovanja

Ljubljana - V četrtek je bila na ljubljanskem gradu proslava stote obletnice največjega mednarodnega hitrega kurirja – družbe UPS, ki je s partnersko povezavo z Interevropo leta...

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Kritični do spremembe zakona

V Bohinju je bila v soboto osrednja gorenjska proslava ob stoletnici slovenskega lovstva. Gorenjski lovci so kritični do predlaganih sprememb zakona o divjadi in lovstvu.

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Turističnim kmetijam podelili znake

Kranj - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v petek na obrtnem sejmu v Celju podelila 26 turističnim kmetijam 38 znakov za specializirano ponudbo. Znaki povedo gostom, kate...

Nasveti / torek, 18. september 2007 / 07:00

"Štrafan" jager

Kamniti lovec oz. Cima del Cacciatore (2071 metrov) - Višarje so bile nekdaj najbolj znana slovenska romarska pot. Do njih danes pelje moderna kabinska žičnica, kar močno skrajša vzpon na bližnji dvat...