Oazi vrstne raznolikosti

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 17. februar 2020 / 16:34

V Knjižnici Medvode je Hrašanka Manca Šilar predstavila naravno vrednoto Hraški mlaki, eni redkih mokrišč v tem delu Slovenije. Dogodek sta Občina Medvode in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave pripravila ob svetovnem dnevu mokrišč, ki ga obeležujemo drugega februarja.

Medvode – »Mokrišča so zelo pomembna za človeka in obenem zelo ogrožena območja predvsem s strani človeka,« je v uvodu pojasnila Andreja Škvarč iz kranjske območne enote Zavoda za varstvo narave. Zavod v okviru projekta LAS Zgodbe naših mokrišč želijo opozoriti na tista majhna, manj znana, obiskana in raziskana mokrišča, kamor sodita tudi Hraški mlaki v skrajno severovzhodnem delu Občine Medvode, ki sta pomemben vodni ekosistem in imata velik pomen za biodiverziteto. Raziskave, ki jih je Šilarjeva opravila v obdobju od aprila do septembra leta 2018 in jih popisala v svoji diplomski nalogi Načrt upravljanja za naravno vrednoto »Hraše – mlaki« je lahko tudi strokovna podlaga za izvajanje aktivnosti in nadaljevanje projekta. Tako Šilarjeva kot drugi raziskovalci so na tem področju našli veliko živalskih in rastlinskih vrst – več kot sto vrst ptic, trideset vrst kačjih pastirjev, vsaj deset vrst metuljev, kačo belouško, netopirja, dvoživke. »Zaradi te vrstne pestrosti in številnosti na enem območju lahko govorimo o naravoslovni vroči točki,« je pojasnila Škvarčeva.

Manca Šilar je podrobneje predstavila bogastvo, pretekli razvoj območja, grožnje, ki mu pretijo, in aktivnosti za izboljšanje stanja. »Mokrišči sta antropogenega nastanka, kar pomeni, da je človek – v tem primeru s kmetijsko dejavnostjo – posegel v naravo in povzročil njun nastanek,« je pojasnila Šilarjeva in dodala: »V preteklosti je na tem območju deloval Agrokombinat Emona, d. o. o., ki je imel predvsem živinski obrat. Iz hlevov so morali odvajati gnojnico, zato so naredili dve gnojni jami. Mlaki sta bili ornitološko odkriti šele leta 1991, ko sta dva ornitologa raziskovala območje na Starem gradu in sta mimogrede opazila gnezdenje čopaste črnice, kar je bil povod za nadaljnje raziskovanje območja.« Med raziskovanji je ugotovila, da tej naravni vrednoti preti veliko groženj, ki slabšajo njeno stanje in se letno hitro širijo. »Največjo grožnjo predstavljajo vnosi rib, invazivne tujerodne vrste, intenzivno kmetijstvo z gnojenjem, komunalne odplake in izsuševanje mlak. Vodno telo se poleti zmanjša zaradi izhlapevanja, manjša mlaka se skorajda popolnoma izsuši,« je poudarila Šilarjeva, Škvarčeva pa še dodala: »Samo stanje mokrišč trenutno ni sprejemljivo z vidika ohranjanje narave in bi si želeli več aktivnosti, ki bi stanje izboljšale. Gre sicer za kompleksno situacijo, saj je v prostoru prisotnih veliko deležnikov, od kmetov, ribičev do zasebnih lastnikov, ki imajo v lasti 95 odstotkov območja. Vse deležnike bi bilo treba povezati in v njih vzbuditi zavedanje o pomembnosti ohranitve mokrišč v Hrašah.«

Za naravne vrednote v Sloveniji še ni bil narejen upravljavski načrt, zato je načrt za naravno vrednoto Hraše – mlaki, ki ga je v diplomski nalogi popisala Manca Šilar, prvi tovrstni v Sloveniji. Gre za pilotni primer načrtovanja upravljanja, kjer je kot bistvena poudarjena določitev upravljavca, ki bi skrbel za izvajanje upravljavskega načrta. Pomembna ukrepa, ki bi lahko dolgoročno obvarovala Hraški mlaki, bi bila tudi odkup zemljišč in zavarovanje naravne vrednote. »Hraški mlaki kljub temu da sta umetnega nastanka, varujemo zato, ker predstavljata zadnje oaze vrstne raznolikosti in sta posebni zaradi gnezdenja črnovratega ponirka in čopaste črnice, ki je bila izven severovzhodne Slovenije prvič potrjena ravno na tem območju, mlaki predstavljata tudi pomembno lokalno mrestišče za dvoživke,« je sklenila Andreja Škvarč.