Meni v brajici (2)

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 15. april 2024 / 14:27

Meniji v brajici in povečanem tisku, ki jih je Tržičanka Breda Košir izdelala za eno izmed ljubljanskih restavracij, so velika pridobitev za slepe in slabovidne, predvsem z vidika njihovega socialnega vključevanja.

»Socialno vključevanje oseb z okvaro vida je po mojem mnenju eno izmed izjemno pomembnih področij, saj smo ljudje bitja odnosov z veliko željo po povezovanju v skupine, tvorjenju prijateljstev in druženju. Pogosto opažam, da je to šibko področje oseb z okvarami vida, saj se mimike, gest in pravil obnašanja v veliki meri naučimo s posnemanjem. Kdo pa si ne bi želel enakovredno obiskati restavracije, si v miru prebrati menija, se pogovarjati o prebranem s prijatelji in se na koncu sam zase odločiti, kaj bo naročil in pojedel? Menim, da bi moralo biti področje socialnih veščin pogosteje zastopano tudi med dodatno strokovno pomočjo otrok z okvaro vida. Ravno to tematiko raziskujem v svojem magistrskem delu,« je poudarila Breda Košir.

Opaža, da je veliko jedilnikov natisnjenih z zelo majhno pisavo, z ogromno količino vizualnih informacij, slabšim kontrastom med besedilom in ozadjem, kar lahko vsem otežuje branje, ne le slabovidnim, ampak tudi starejšim ter bralcem pri slabši osvetljenosti prostora oz. restavracije. »Pomagamo si lahko tako, da s telefonom fotografiramo meni in si ga povečamo. Menija v brajici pa doslej nisem videla še nikjer, kar pomeni, da bo osebi s slepoto moral celoten meni predstaviti nekdo, ki je odšel skupaj z njim v restavracijo, ali pa strežno osebje. Na ta način se jim odvzame delček samostojnosti in možnosti, da se enakovredno vključujejo v širše okolje.«

Njena želja je, da bi se ideja, ki je bila realizirana v restavraciji Hombre v Ljubljani, razširila. Želi si, da bi svet postal kar najbolj dostopen in vključujoč za vse. »Ne le restavracije, tudi druge znamenitosti, turistične destinacije, javne zgradbe ... Lani smo se skupaj s prijatelji spraševali, kam sploh lahko gremo na kavo v središču Ljubljane. Poleg menijev lahko ovire predstavljajo stopnice, pragovi, ozki dostopi, širina vrat in naklon klančine. Seveda so to le nekatere izmed ovir, s katerimi se srečujejo gibalno ovirane osebe in na katere morda niti ne pomislimo, ko se sprehajamo po središču naše prestolnice. Menim, da si vsakdo – ne glede na vrsto oviranosti, drugačnosti ali zmanjšane zmožnosti – zasluži kvalitetno življenje, dostojanstvo in možnost vključitve v vsakdanje življenje,« je opozorila.

Breda Košir si želi nadaljevati delo na področju oseb z okvaro vida, gibalno oviranostjo in motnjo v duševnem razvoju. »S snemanjem vlogov in videoposnetkov ter vključevanjem v številne aktivnosti in projekte si želim ozaveščati ljudi o pomembnosti vidika dostopnosti in vključenosti. Predvsem pa si želim spodbujati miselnost, da je vsak od nas unikaten in poseben na svoj način. Le s sprejemanjem različnosti in medsebojno pomočjo bo naš svet še lepši,« je še dejala.

(Konec)