Anton Šinkovec, utemeljitelj vrvarstva

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 19. januar 2020 / 18:07

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (233)

V Duplici pri Kamniku se je 15. januarja 1859 Jožefu Šinkovcu in Tereziji Kastelic rodil Anton Šinkovec, podjetnik in občinski svetnik, ki je v Kranju postal utemeljitelj slovenskega vrvarstva. Od doma, to je iz Duplice, je odšel, ko je bil star 14 let. Za vrvarja se je izučil pri Trebarju v Kranju, mojstrski izpit pa je naredil na Dunaju. Njegovi potomci še živijo v Kranju, kjer je umrl 6. aprila 1938.

Antona Šinkovca je poklicna pot vodila na Dunaj, kjer se je izučil za vrvarja in je bil pomočnik pri številnih vrvarjih, med njimi tudi pri cesarko-kraljevih (Petzl). Leta 1878 je zapustil Dunaj in šel za zaslužkom še v nekatera druga mesta Avstro-Ogrske ter se nato vrnil na Dunaj. Leta 1880 je odšel v Kranj, se ustalil in hitro pokazal svoje znanje ter sposobnosti. Med drugim je v najem vzel Trebarjevo vrvarsko delavnico. Sčasoma je postal velik obrtnik in podjetnik. Na višku moči je imel zaposlenih 38 delavcev (mojstrov, pomočnikov in vajencev). V času županovanja dr. Šavnika je bil Anton Šinkovec občinski svetnik, posedoval pa je tudi veliko zemlje pred mestom.

Anton Šinkovec je bil dvakrat poročen. Prvič z Jerico Hafner, Cajnarjevo iz Stražišča, s katero je imel štiri otroke, od katerih sta ostala živa le Tone (rojen 15. decembra 1886), kasnejši lastnik tovarne Motvoz in platno v Grosupljem, in Mirko (rojen 19. maja 1891), drogerist v Kranju. Leta 1910 mu je umrla žena. Čez sedem let se je poročil s Frančiško Kozjek, Špančevo iz Zgornje Besnice. V tem zakonu je imel prav tako štiri otroke: Milico, Marico, Staneta in Vido.

Za obrtno ali domačo izdelavo vrvi so uporabljali lan, konopljo ali bombaž. Včasih so se s tem ukvarjali skoraj pri vsaki hiši. Predvsem v 19. stoletju so začele delovati specializirane vrvarske delavnice s poklicnimi vrvarji. V nekaterih vaseh, posebno v zasavskem hribovju pri Litiji, so do prve polovice 19. stoletja organizirano pletli vrvi, ki so jih potrebovali pri rečnem prometu na Savi. Danes je o tej dejavnosti ohranjen le še zgodovinski spomin, ki se obuja. Tako so 16. junija 2011 odprli v Veržeju Ekomuzej Zavoda Marianum. Za projekt izgradnje Ekomuzeja je investitor uspel pridobiti nepovratna sredstva na evropskem razpisu.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Tržiču se je 13. 1. 1829 rodil misijonar Severin Gros. Služboval je v Poljanah, Gorjah, Kranju, na Vrhniki in v Ljubljani. Leta 1874 je odpotoval v Ameriko, kjer je leta 1893 umrl.

V Kranjski Gori se je 15. 1. 1884 rodil pisatelj Josip Vandot, avtor zgodb o Kekcu.

V Kranju se je 14. 1. 1782 rodil slikar Gašpar Luka Goetzl. Bil je iz Layerjeve šole. Verjetno je bil njegov brat eno leto mlajši Franc Goetzl, ki je bil tudi Layerjev učenec.

V Lescah je 14. 1. 1818 umrl pisatelj in duhovnik Jernej Bostiančič. Rodil se je leta 1754 v Mišačah (župnija Mošnje na Gorenjskem). V knjigi je zapisal slovensko formulo za krščevanje in prvič v slovenski jezik prevedel ves liturgični tekst za krst in birmo.

V Solkanu se je 16. 1. 1882 rodil podjetnik Adolf Zavrtanik. V Gorici se je izučil za trgovca. V Trstu je delal v tovarni čokolade Lejet. Leta 1921 je z družino pribežal v Jugoslavijo in leta 1922 v Lescah odprl obrat za proizvodnjo čokolade, ki se je razvil v tovarno Gorenjka.