Decembrski obisk Trsta

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Izleti GG / nedelja, 29. december 2019 / 10:46

Glasovi izletniki smo se decembra odpravili na izlet v Trst, obiskali pa smo tudi njegovo okolico. Trst je sicer obmorsko mesto, a za adventni čas so bile temperature kar visoke: čez dan okoli dvajset stopinj Celzija.

Italijani Trstu pravijo Trieste. Leži ob Tržaškem zalivu blizu slovenske meje, je sedež dežele Furlanija - Julijska krajina in Tržaške pokrajine. So bili časi, ko smo se tudi Gorenjci odpeljali po modnih nakupih v Trst, sicer redkeje kot čez Rateče v Trbiž, a smo se. Glavni razlog so bile nižje cene določenih prodajnih znamk čevljev in oblačil, ki privlačijo še danes.

Glasovi izletniki smo si najprej ogledali Trst v družbi vodnika Carla Mezgeca, ki nam je približal utrip mesta in življenje ljudi v Trstu, tudi Slovencev, skozi čas. S Trga Oberdan smo se sprehodili do Narodnega doma, ki so ga gradili med letoma 1901 in 1904 po načrtih arhitekta Maksa Fabianija. V preteklosti je dom gostil številne slovenske organizacije, predstavlja pa simbol slovenske navzočnosti v mestnem središču in zato je bil v zgodovini marsikomu trn v peti. Leta 1920 so ga napadle in požgale italijanske fašistične in nacionalistične skupine. Obnovili so ga med letoma 1988 in 1990. Danes v njem deluje Oddelek za pravne, jezikovne, interpretativne in prevajalske vede Univerze v Trstu, med drugim pa gosti tudi slovensko informativno središče.

Po sprehodu smo se odpeljali v Servolo, po naše Škedenj, kjer sta nas sprejela Hedvika Cebohin in Alojz Debelis. Ogledali smo si Škedenjski etnografski muzej.

Škedenj danes leži v predmestju Trsta, nekoč pa je bil samostojna vas z značilno zgodovino in bogatim ljudskim izročilom. O tem pričajo eksponati v muzeju, ki je bil ustanovljen leta 1975. Velik del muzejske zbirke je posvečen glavni dejavnosti škedenjskih žena: peki izvrstnega kruha, katerega sloves je segal celo do Dunaja. Domači pek nam ga je spekel za pokušino.

Sledil je ogled bližnjega ribiškega mesteca Milje ali Muggia po italijansko, ki je bilo poseljeno že v času Rimljanov. Staro mestno jedro z manjšim pristanom in mandračem (podobnim nekdanjemu piranskemu), ki skoraj spodjeda okoliške stavbe, kaže arhitekturne elemente beneškega sloga, za katerega so značilne ozke ulice, stavbe s simboli leva sv. Marka, balkoni z gotskimi biforami oziroma posebnim tipom okna. Ob glavnem trgu (Piazza Marconi) stoji župnijska cerkev sv. Janeza in sv. Pavla. Nad mestom je grad, ki je sedaj v zasebni lasti, se pa iz njega odpirajo razgledi na mesto in Trst.

Na kosilo smo se odpravili nazaj na slovensko stran, v Škofije, potem pa se ponovno odpeljali v Trst. Iz avtobusa smo izstopili ob Velikem trgu, kot ga Slovenci še vedno radi imenujemo. Obdajajo ga zanimive palače. Trg je decembra prazničen ves dan, ob mraku pa še dodatno zasije v okrašeni podobi.