Afganistan, leglo vojn

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / petek, 27. december 2019 / 08:23

Prav danes mineva štirideset let od napada Rdeče armade na Afganistan, 27. decembra 1979. Sovjetska okupacija je trajala deset let, začetno zmagoslavje se je sprevrglo v nočno moro, v poraz, ki je pospešil razpad Sovjetske zveze …

Moj Afganistan

Naj mi bo dovoljeno, da na začetku opišem svojo osebno izkušnjo z Afganistanom. Ne, žal nisem bil nikoli v tej gorati deželi sredi Azije. V sedmem razredu osnovne šole me je legendarni žirovski učitelj Darij Erznožnik poklical pred tablo in mi postavil vprašanje, s katerim naj bi končno oceno dvignil s štiri na pet. In me je vprašal, kaj vem o Afganistanu! Za tedanjo osnovno šolo specialno in prezahtevno vprašanje. Pa me je prešinilo, da nas je prav ta učitelj zmeraj navajal k branju zemljevida. Z njega lahko razbereš, česar dotlej sploh ne veš. In sem stopil k zemljevidu Azije in začel brati iz njega: kje Afganistan leži, na katere države meji, katere so največje reke in mesta, najvišje gore, pokrajine itd. In je zneslo za pet. To je bilo junija 1966. Trinajst let pozneje pa sem bil pri vojakih v Kruševcu v Srbiji. Vojaški rok mi je potekel 7. januarja 1980, upal sem, da me spustijo domov pred novoletnimi prazniki, pa me niso. In tako sem se sredi brezdelja kratkočasil na relaciji spalnica–komandantova pisarna–kantina–bližnja 'kafana' onkraj ograje. Hkrati pa opazoval, kako so redki oficirji v službi v zadnjih dneh leta postajali vse bolj nervozni. Vzrok: sovjetski vpad v Afganistan. Ko je nekaj dni po novem letu naš vrhovni poveljnik pristal v ljubljanskem UKC, pa jih je zajela prava panika. Moj komandir mi je grozil, da sploh ne grem domov, situacija je namreč »veoma složena«. No, pa je višji čin odločil, da lahko grem, in tako sem se na dan pravoslavnega božiča znašel na vlaku za Beograd …

Sovjetski Vietnam

Kako povzeti sovjetsko avanturo v Afganistanu? »Sovjetsko-afganistanska vojna je bila 10 let trajajoč konflikt, v katerem so se združene sile Sovjetske zveze (SZ) in marksistične Demokratične republike Afganistan na zahtevo slednje bojevale proti islamskim upornikom. Uporniki so dobivali pomoč v ljudeh in opremi od drugih islamskih držav, pa tudi od ZDA in Pakistana. Konflikt se je začel 27. decembra 1979 z namestitvijo sovjetske 40. armade v Afganistanu in se je končal 15. februarja 1989, ko so se iz Afganistana umaknile še zadnje sovjetske sile. Vojna je za SZ predstavljala podoben konflikt, kot Vietnamska vojna za ZDA, saj je bila vojna precej dolgotrajna, SZ pa je v njej kljub velikemu številu vojakov in boljši tehniki utrpela velike izgube, vendar ji ni uspelo doseči kakšnih vidnejših rezultatov.« Še beseda o posledicah sovjetske avanture. »Afganistan je bil po vojni skoraj popolnoma uničen. Preko milijon Afganistancev je umrlo, preko 5 milijonov pa je zbežalo v druge dele države ali v tujino, kjer so ostali še dolgo po koncu vojne. Večina obdelovalnih površin je bila uničenih ali posejanih z minami, ki so še dolgo po vojni terjale žrtve. Vojna je tudi dodatno sprla nasprotujoče si strani in plemenske skupnosti, kar je pomenilo nadaljevanje državljanske vojne. Sovjetska stran je izgubila približno 15.000 pripadnikov, uničene je bilo veliko opreme, tudi večina ranjenih je postala invalidnih. Različne bolezni (tifus, hepatitis itd.) so prizadele okrog 400.000 ljudi. Za SZ je bila vojna hud udarec, tako v vojaškem kot v ekonomskem smislu, zato nekateri analitiki menijo, da je pospešila razpad SZ.« (Vir: Wikipedija, geslo Sovjetsko-afganistanska vojna)

Tudi Amerika se je opekla

Kmalu po umiku Sovjetov so oblast v Afganistanu prevzeli talibani. Njihove norosti so še živo v spominu. Na primer: uničevanje predislamskih kulturnih spomenikov, teror nad ženskami, leglo terorizma nasploh. Teroristi, ki so 11. septembra 2001 z letali zrušili 'dvojčka' v New Yorku, so se na napad pripravljali v Afganistanu. Zato so ZDA z zavezniki napadle to deželo že oktobra istega leta, vojna pa še vedno traja. Povzetek: »Afganistan je že stoletje prizorišče rednih krvavih spopadov, kot t. i. tamponska cona v igri za globalni vpliv med svetovnimi velesilami, ki so se začeli s prvo angleško-afganistansko vojno leta 1919 in dosegli vrhunec s sovjetsko-afganistansko vojno med hladno vojno konec 1970. let, v kateri je umrlo milijon Afganistancev. Spopadi so se nadaljevali z državljansko vojno in vzponom ter kasnejšim padcem ekstremistične talibske vlade, ki ji je sledila še vedno trajajoča invazija zahodnih sil pod vodstvom ZDA. Proti različnim skupinam talibskih upornikov se zdaj bojujejo državne sile s podporo mednarodne misije ISAF. Posledica desetletja trajajočega konflikta je, da je Afganistan danes ena najnevarnejših držav na svetu, od koder prihaja veliko število beguncev …« Nevarna in nesrečna dežela, ki se je očitno ne da pomiriti.