Ku Klux Klan
Dne 24. decembra leta 1865 je nastala ena najbolj krutih organizacij na svetu – Ku Klux Klan. Gibanje je ustanovilo šest »nesmrtnih«. Na stari hiši v podeželskem mestecu Pulaski v ZDA je plošča z napisom: »Tukaj se je rodil Ku Klux Klan, v delovni sobi sodnika Thomasa M. Jonesa 24. decembra 1865.«
»Nesmrtni« ustanovitelji so bili v resnici mladeniči, ki so pred nekaj meseci slekli uniforme konfederacijske vojske in premišljevali o ponižanju, ki ga je prinesel poraz v vojni s severom. Ime je nastalo iz spačene grške besede »kyklos«, ki pomeni krog, beseda klan pa je bila prispevek zaradi škotskega porekla nekaterih izmed ustanoviteljev.
Ku Klux Klan je postal tajno ameriško rasistično društvo, ki je imelo za cilj nadvlado belcev nad črnci, boj proti rimskokatoliški cerkvi in antisemitizem. V vojaško organizacijo ga je spremenil general Forrest, eden najsposobnejših poveljnikov konjenice južne armade, ki je bil pred državljansko vojno lastnik velike plantaže in trgovec s sužnji.
Leta 1915 se je v Georgiji »polkovnik« William J. Simmons, nekdanji protestantski pastor, razglasil za »imperialnega maga nevidnega cesarstva«. V južnih državah ZDA, kjer se je gibanje začelo, se je naglo razvilo v vplivno silo v Teksasu, Oklahomi, Indiani, Oregonu in Ohiu. Leta 1923 je imelo, po lastnih trditvah, po celotnih Združenih državah Amerike več kot milijon članov.
Podnevi so bili člani Ku Klux Klana pogosto spoštovani člani družbe v svojem kraju – podeželski podjetniki in politiki, ponoči pa so se skriti, anonimni, v grozljivih koničastih pokrivalih in belih haljah z ognjenimi križi podajali v svet skrivnostnih obredov, molčečih procesij in tajnega pozdravljanja velikih škratov, velikih titanov in kleaglov svojega reda.
V mnogih mestih si je Klan prilastil vlogo zakona in reda ter obračunaval s svojimi sovražniki. To so bili predvsem črnci, pa tudi belci, ki so zagovarjali njihove pravice. Žrtve so pretepali, jih valjali po katranu in potem po perju, jim vžigali znamenja z razbeljenim železom, ustavili pa se niso niti pred umori.
Iskrice in izreki
Kdor vedno govori resnico, si lahko privošči slab spomin. (Theodor Heuss)
Ko so veliki ljudje naučili slabiče razmišljati, so jih spravili na pota zmot.
Vzemi si čas za prijatelja, sicer ti bo čas vzel prijatelja.
Bolečina je najboljši človekov prijatelj. Ko te vsi zapustijo, ona ostane!
Smeh ni greh
»Zakaj ti je vendar treba toliko piti?« – »Rad bi utopil vse skrbi, pa znajo tako dobro plavati.«
Na matičnem uradu: »Prosim, če mi lahko zamenjate priimek.« – »Gospod Požar, do tega imate vso pravico, vendar nas zanima, zakaj ste se za to odločili.« – »Vedno, ko pokličem po telefonu in se predstavim: 'Tukaj Požar', me prekinejo, rečejo, naj pokličem gasilce, in odložijo slušalko.«