Ku Klux Klan

Dne 24. decembra leta 1865 je nastala ena najbolj krutih organizacij na svetu – Ku Klux Klan. Gibanje je ustanovilo šest »nesmrtnih«. Na stari hiši v podeželskem mestecu Pulaski v ZDA je plošča z napisom: »Tukaj se je rodil Ku Klux Klan, v delovni sobi sodnika Thomasa M. Jonesa 24. decembra 1865.«

»Nesmrtni« ustanovitelji so bili v resnici mladeniči, ki so pred nekaj meseci slekli uniforme konfederacijske vojske in premišljevali o ponižanju, ki ga je prinesel poraz v vojni s severom. Ime je nastalo iz spačene grške besede »kyklos«, ki pomeni krog, beseda klan pa je bila prispevek zaradi škotskega porekla nekaterih izmed ustanoviteljev.

Ku Klux Klan je postal tajno ameriško rasistično društvo, ki je imelo za cilj nadvlado belcev nad črnci, boj proti rimskokatoliški cerkvi in antisemitizem. V vojaško organizacijo ga je spremenil general Forrest, eden najsposobnejših poveljnikov konjenice južne armade, ki je bil pred državljansko vojno lastnik velike plantaže in trgovec s sužnji.

Leta 1915 se je v Georgiji »polkovnik« William J. Simmons, nekdanji protestantski pastor, razglasil za »imperialnega maga nevidnega cesarstva«. V južnih državah ZDA, kjer se je gibanje začelo, se je naglo razvilo v vplivno silo v Teksasu, Oklahomi, Indiani, Oregonu in Ohiu. Leta 1923 je imelo, po lastnih trditvah, po celotnih Združenih državah Amerike več kot milijon članov.

Podnevi so bili člani Ku Klux Klana pogosto spoštovani člani družbe v svojem kraju – podeželski podjetniki in politiki, ponoči pa so se skriti, anonimni, v grozljivih koničastih pokrivalih in belih haljah z ognjenimi križi podajali v svet skrivnostnih obredov, molčečih procesij in tajnega pozdravljanja velikih škratov, velikih titanov in kleaglov svojega reda.

V mnogih mestih si je Klan prilastil vlogo zakona in reda ter obračunaval s svojimi sovražniki. To so bili predvsem črnci, pa tudi belci, ki so zagovarjali njihove pravice. Žrtve so pretepali, jih valjali po katranu in potem po perju, jim vžigali znamenja z razbeljenim železom, ustavili pa se niso niti pred umori.

Iskrice in izreki

Kdor vedno govori resnico, si lahko privošči slab spomin. (Theodor Heuss)

Ko so veliki ljudje naučili slabiče razmišljati, so jih spravili na pota zmot.

Vzemi si čas za prijatelja, sicer ti bo čas vzel prijatelja.

Bolečina je najboljši človekov prijatelj. Ko te vsi zapustijo, ona ostane!

Smeh ni greh

»Zakaj ti je vendar treba toliko piti?« – »Rad bi utopil vse skrbi, pa znajo tako dobro plavati.«

Na matičnem uradu: »Prosim, če mi lahko zamenjate priimek.« – »Gospod Požar, do tega imate vso pravico, vendar nas zanima, zakaj ste se za to odločili.« – »Vedno, ko pokličem po telefonu in se predstavim: 'Tukaj Požar', me prekinejo, rečejo, naj pokličem gasilce, in odložijo slušalko.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / ponedeljek, 2. marec 2009 / 07:00

Radovljica spreminja statut občine

V javni razpravi predvsem o statusu in vlogi krajevnih skupnosti.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / / 23:43

V kočah prespi manj planincev

Na Planinski zvezi Slovenije ugotavljajo, da je obisk visokogorja podoben lanskemu ali celo malce boljši, vendar pa se planinci redkeje odločijo, da prespijo v planinskih kočah. V nekaterih je moč uno...

Razvedrilo / / 23:42

Na Vrhniki se je letos ponovno mešalo

Pokal argonavtov, tekmovanje barmanov Fructal Trophy, so letos ponovno izpeljali. V začetku avgusta ga je gostil Športni park Vrhnika. Gorenjski predstavniki so bili odlični, skupno pa je bil najboljš...

Razvedrilo / / 23:40

Spoznala sta se na morju

Konec julija sta usodni da dahnila tridesetletna Tadeja Šuštar iz Domžal in njen izbranec Andraž Zalar.

Mularija / / 23:38

Fletno poletno

Aktivni tedni športa s Športno zvezo Tržič med poletnimi počitnicami z rekordno udeležbo otrok.

Izleti GG / / 23:35

Vrtoglava hvarska ferata

Sopiham po strmi makadamski cesti, ki se dviguje nad Sveto Nedjeljo. Popoldansko sonce neusmiljeno prikliče na obraz prve kapljice, ki mi potem še naslednje pol ure počasi polzijo po čelu in kaplja...