Spoštujmo človekove pravice
Ob svetovnem dnevu človekovih pravic, 10. decembru, je varuh človekovih pravic Peter Svetina na Brdu pri Kranju priredil sprejem. Ko govorimo o človekovih pravicah, govorimo o dostojanstvu, poudarja Peter Svetina, ki smo mu ob tej priložnosti naslovili nekaj vprašanj.
Mednarodni dan človekovih pravic zaznamujemo 10. decembra. Na ta dan leta 1948 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela splošno deklaracijo človekovih pravic.
Kako dostojanstvo povezujete s človekovimi pravicami?
Človekove pravice izhajajo iz njegovega dostojanstva in to je bistvo, kar nas dela ljudi. Zato letos dan človekovih pravic namenjamo prav temu: bodimo človek človeku in sodelujmo med seboj. Pomembno je, da se vedno zavedamo, da so človekove pravice pomembne, da se jim ne smemo odpovedovati in jih zanemarjati. V vedno hitrejšem tempu življenja, ko se vedno bolj opiramo na umetno inteligenco, obenem pozabljamo na to, da je treba zaupati človeku, graditi medsebojne odnose in človekove pravice spoštovati na vsakem koraku. To ne velja zgolj za ranljive cilje skupine, pač pa pri vseh ljudi, tudi odločevalci v državi se morajo pri pripravi zakonov in drugih odločitvah v prvi vrsti zavedati človekovih pravic.
Katere skupine ljudi so še posebej ranljive, katerim so človekove pravice največkrat kršene in so zaradi tega deležni še posebne varuhove pozornosti?
To so vse znane ranljive ciljne skupine. V prvi vrsti so to invalidi, ki jim ne omogočamo dostopnosti do šolanja, do šol, ki bi si jih izbrali za svoje izobraževanje, pa te niso dostopne ali prilagojene njihovim potrebam. Pri zaposlovanju invalidov se premalokrat upoštevajo njihove specifike. Ranljiva skupina so otroci, za katere rečemo, da na njih stoji svet, obenem pa se ne zavedamo dovolj, da to niso majhni ljudje z majhnimi pravicami, pač pa ljudje z enakimi človekovimi pravicami kot vsi drugi, zato moramo z njimi ravnati še toliko bolj skrbno in skrbeti za njihov razvoj. Tudi pri ženskah, migrantih, pripadnikih različnih verskih skupin velikokrat pride do diskriminacije. Poudariti velja tudi spoznanje, da imamo razviti družbi, kamor se uvrščata Slovenija in Evropa, visoko stopnjo revščine, previsoko za to razvojno stopnjo.
Kaj vam je v prvem letu delovanja uspelo doseči?
Na mestu varuha človekovih pravic sem devet mesecev, torej obdobje ene nosečnosti (smeh). Kaj se je torej rodilo? Ocenjujem, da se čuti vpliv varuha, če je ta aktiven. V veliko veselje mi sprejetje dveh zakonov, ki sta bila sprejeta v dveh tednih, v enem od njih je država omogočila diskriminiranim študentom invalidom brezplačni javni prevoz. Prej so ga imeli vsi študentje, razen študentov invalidov. Vrsto let je trajalo, da je bil zakon sprejet. Popravljene so bile krivice, kjer je bil staršem slepih in slabovidnih otrok vzet en dodatek, kar je za finančni položaj njihovih družin predstavljalo prave tragedije. Država je to vedela že šest let, zdaj pa z zakonom to slednjič popravila in bodo krivice za nazaj tudi poravnane. V tem letu je ustavno sodišče pritrdilo tudi našemu predlogu za oceno ustavnosti zakona o tujcih. Kar veliko stvari se premika na področju duševnega zdravja. Že na začetku mandata sem začel opozarjati, da so posebni socialni zavodi prenatrpani, da ljudje spijo na hodnikih in jedilnicah. To se zdaj popravlja, ministrstvo je intenzivno začelo investirati sredstva v povečanje kapacitet, tako da je tudi tu kar nekaj premikov.
V zadnjem času je bil aktualen primer zapoznelega izdajanja odločb za bolniške odsotnosti, zaradi česar so se tudi obračali na varuha človekovih pravic. Kakšna priporočila ste sprejeli?
Na nas so se obračali tako delodajalci kot zaposleni, ki so za nazaj dobivali odločbe o bolniških dopustih. Mi nismo Zavodu za zdravstveno zavarovanje nič priporočili, pač pa zahtevali, da morajo to nemudoma popraviti. Prihajalo je do velikih anomalij, ljudje so zaradi tega ostajali brez dohodka, delodajalci so bili v stiski, anomalija pa je nastala zgolj zaradi tega, ker zavod pravočasno ne odloča. Mi ne sprejemamo njihovega argumenta, da je to posledica pomanjkanja sredstev in kadrovskih težav. Če ljudje prihajajo v stisko zaradi prepočasnega odločanja zavoda, je to kršitev človekovih pravic in zahtevamo, da se to uredi.
Veliko delate tudi na terenu. Kdaj spet lahko pričakujemo vaš obisk na Gorenjskem?
V prihodnjem letu zagotovo načrtujemo enega ali dva obiska. Dne 20. decembra pa prihajamo skupaj z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter z ministrom za zdravje, ki sem ju povabil na skupen obisk zavoda Korak v Kranju, da si bodo ogledali, kako se dela z ljudmi s pridobljenimi možganskimi poškodbami, kjer mora država vzpostaviti mrežo in poskrbeti za to, da bodo vsi ljudje s pridobljenimi možganskimi poškodbami imeli dostop do rehabilitacije. Obisk bo omogočil, da ministra vidita razmere in zagotovita sredstva.