Posilstvo

Mami in njeni moški, 2. del

»Ob večerih je imel ''očka Mirko'' navado, da si je na leseni deski rezal domačo suho salamo, zraven pil pivo in na ves glas cmokal, ko je dal v usta kos kruha. Z bratcem sva sedela na divanu in ga gledala. Niti enkrat samkrat ni rekel, ali bi tudi midva kaj pojedla. Pa tako lačna sva bila!...«

Neli je kasneje, ko je iskala duhovno pomoč, kot ji reče, naletela še na desetine podobnih zgodb, kot je njena. Moti jo, ker imajo tudi mediji polna usta nekih primerov iz tujine, če pa že omenjajo domače, pišejo o tistih, v kateri se dogajajo grde reči predvsem zaradi revščine.

»Si predstavljate, kako se je počutil moj brat, ker mami nikoli ni prišla na govorilne ure? Nikoli! Vsak večer jo je skrbelo, ali bo dovolj hrane za Mirka, za naju ji ni bilo mar! Ko sem prišla v puberteto, sem včasih jezikala, a me je zatrla z besedami, naj bom tiho, da mi ''vse da, kar ima''. Ni mi povedala, da moram med menstruacijo skrbeti za čistočo. Vložke sem kradla njej, ni se spomnila, da bi jih kupila tudi zame. Mirko ji je večkrat dejal, da je izjemna ženska, in na teh besedah je plavala nad oblaki in zlepa ji ni uspelo, da bi se prizemljila!« je povedala za malo vmes, preden se je ponovno vrnila k svoji zgodbi.

»Pri vsaki večerji, pa ni važno, je bil to petek ali svetek, sva z bratom morala počakati, da se je Mirko najedel. Toliko mesa, kot ga je zmetal vase on, ga ni nihče, ki sem ga poznala. Kotlet za kosilo, suha salama za večerjo in zajtrk. Kaj je jedel za malico, ne vem, ker nisem spraševala. Ko se je nažrl, sva se usedla z bratom na klop, mama nama je nalila v skodelici vročega mleka, vanj pa sva namakala stare žemlje, ki jih očim je prinesel iz trgovine, v kateri je delal. Medtem ko sva jedla, je na glas navijal kasete z neko butasto muziko, ki ga je spominjala na čas, ko je v Srbiji služil vojsko. Enkrat mesečno je prišla na obisk tudi njegova mama. Morala je preveriti, kako si je njen sinko postlal. Dan pred njenim prihodom sva z mamo kot nori pospravljali po stanovanju. Čistoča je bila edina stvar, ki je bila pri nas res na nivoju. Mirkova mama sploh ni bila napačna! Ko je šel brat k birmi, je bila njegova botra – in kar precej daril je dobil od nje.

Potem je mami, ta tepka, zanosila. Ko je povedala Mirku, jo je kar pred menoj silil, naj splavi, češ da je prestara za otroka. A je bila trmasta in mu je ugovarjala. Takrat jo je prvič udaril. Tako ploskoma čez usta. Potem je udaril še mene. Zmerjal je naju s kurbo in prasico. Strašno je bilo … Dejal je, da sva skupaj skovali peklenski načrt, kako ga z otrokom privezati nase. A on tega ne bo dopustil, on že ne!

Ko je prišla na obisk njegova mama, ga je poskušala pregovoriti, a je potem udaril še njo. V svoji otroški naivnosti sem bila prepričana, da je za vse kriva mama, ker ni znala z moškimi oziroma ker je zmeraj našla takšnega, ki ga nobena druga ni marala.

Nekoč mi je bilo vsega dovolj, o vsem, kar se je dogajalo pri nas, sem povedala mamini sodelavki Mimi. Ta je vročo novico razbobnala v podjetju, in ko je naslednji dan mama prišla v službo, so jo napadli, češ kaj počne, nazadnje jo je k sebi poklical sam direktor in ji napel nekaj vzgojnih. Mama je molčala in gledala v tla. Jeza v njej pa je rasla. Ko sem prišla domov, takrat sem bila že v srednji šoli, me je pričakala v predsobi z veliko kuhalnico v roki. Začelo je padati po glavi, po hrbtu, po nogah. Ko se me je bratec oklenil, da bi me branil, je pretepla tudi njega. Potem je odprla vrata in me porinila skoznje. Bil je zoprn jesenski večer, deževalo sicer ni, je pa bilo zelo hladno. Vso noč sem hodila po ulici gor in dol ter preverjala, ali so domača vrata odprta. Bratec mi je kasneje povedal, da je malo manjkalo, pa bi napodila tudi njega.

Malo po peti uri, ko je šla v službo, sem se priplazila, se preoblekla in najedla. Mirka še ni bilo na spregled, se je pa iz spalnice slišalo njegovo smrčanje. Tresla sem se od strahu, medtem ko sem očetu pisala pismo in mu vse povedala. Prosila sem ga, ali me vzame k sebi. To se seveda ni zgodilo. Čez dva dneva me je v šoli pri vratarju čakalo sporočilo. Predlagal mi je, naj se preselim v internat, da bo poskrbel za vse stroške. Kako naj grem brez brata?!

V mesecih, ko so se sošolke pripravljale na maturantski ples, sem imela toliko težav in stisk, da sem nenehno bruhala. V tednu dni sem opazno shujšala. Nihče ni vedel, da sem vdrla v neko zapuščeno hišo, kjer sem prespala več noči zapored, zjutraj pa sem prihajala domov. V nedeljo seveda ne, ker mi mama ne bi pustila v stanovanje.

V strašni stiski sem ponovno poiskala Mimi. Po očeh sem ji videla, da jo je postalo malo strah. Mogoče je spoznala, da je naredila narobe, ker je prvič vse, kar sem ji zaupala, razčenčala? Obljubila je, da se bo z mamo pogovorila. Naslednji dan sem se po desetih dneh končno vrnila domov. Z bratom sva se objela, kot da se že sto let ne bi videla. Ponoči je prišel k meni v posteljo in se stiskal v mojem naročju.

Življenje pod našo streho je bilo podobno nočni mori. Četudi se je mami nosečnost poznala, jo je Mirko skoraj vsak dan pretepel. Ona ga je zmerjala, on je delil udarce. Če se mu je zaklenila v kopalnico, je tepel mene in Joška. Najraje bi pustila šolo, vzela k sebi brata in se zaposlila. Nekaj mi je reklo, naj tega ne storim, da bo še slabše.

Žal sem na maturi padla iz matematike. Sanje o študiju so splavale po vodi. Poiskala sem si službo, oče mi je nakazal nekaj denarja, da sem lahko preživela do prve plače. Mama je rodila polsestrico, Mirko ni prenesel otroškega joka, zato se je, hvala Bogu, odselil neznano kam. Mama pa me je pregovorila, naj se vrnem domov, da bo vse dobro. Ker sem bila sama in osamljena, sem jo ubogala.

Ko je le ne bi! Ni še bilo konec njene porodniške, že je privlekla v hišo novega moškega! Sanjalo se mi ni, kje je tega našla. Bil je precej mlajši od nje, na prvi pogled kar lep moški. Že po nekaj dneh se je izkazalo, da je potreboval zgolj streho nad glavo. Začel se je vtikati v naju z bratcem, če je sestrica jokala, mi je ukazal, naj jo odnesem na dvorišče. Ni hodil v službo, mama ga je zalagala z denarjem, samo da je ostal pri njej. V ustih sta mu manjkala dva zoba in njegovo veliko veselje je bilo, da je skozi škrbini ''vlekel'' zrak! V tistem letu, ko se je vselil, so bile tudi državnozborske volitve. Pridružil se je neki novi stranki in mislil, da bo izvoljen za poslanca, če si bo nadel kravato in obleko. Ker se to ni zgodilo, smo bili vsi drugi krivi, le on ne. Mama ga je oboževala kot boga, vse bi storila zanj. Potem pa je, hudič frdamani, vrgel oči name! Ni mu šlo v račun, da pri svojih letih še nimam fanta. ''Verjetno si lezba!'' mi je govoril, ko me je hotel objeti.«

(Konec prihodnjič)