V Kranju požare organizirano gasijo zadnjih sto štirideset let

Leto 2019 je leto številnih gasilskih jubilejev. Naj naštejemo samo nekatere najpomembnejše: sto petdeset let organiziranega gasilstva v Sloveniji, sedemdeset let Gasilske zveze Slovenije, petdeset let Slovenskega gasilskega muzeja dr. Branka Božiča v Metliki, deset let Gasilske zveze Gorenjske ... Ta mesec pa je minilo tudi sto štirideset let od ustanovitve prvega gasilskega društva oziroma tedanje požarne brambe v Kranju.

Našteti jubileji, ki so jih letos praznovali v najmnožičnejši organizaciji v državi, Gasilska zveza Slovenije (GZS) namreč šteje približno 162 tisoč članov, so bili pred kratkim tudi tema okrogle mize Slovenski in kranjski gasilci praznujejo, ki jo je pripravil Gorenjski muzej in na kateri temelji tudi pričujoči skok v zgodovino kranjskega gasilstva. Pa tudi na dodatni razlagi enega od udeležencev okrogle mize in enega najboljših poznavalcev zgodovine slovenskega gasilstva Kranjčana Viljema Tomata, nekdanjega podpredsednika Gasilske zveze Slovenije, danes pa med drugim člana komisije za zgodovino požarnega varstva in gasilstva ter kulturne dejavnosti pri GZS ter tudi člana komisije za zgodovino pri mednarodni gasilski organizaciji CTIF.

»Ljudje so se sprva neorganizirano povezovali v boju proti ognjenim zubljem, ki so uničevali imovino in jemali človeška življenja. Že v srednjem veku in nato še v novem veku so požarni redi nakazovali začetke organizirane službe za varstvo pred požari. Vzporedno z družbenim in gospodarskim razvojem se je povečala skrb za požarno varnost. Prvo požarno brambo na slovenskih tleh je leta 1869 ustanovil metliški graščak dr. Josip Savinšek, ki je sprožil proces ustanavljanja novih in novih požarnih bramb. Poleg nalog gašenja in reševanja so imele še družben, kulturni in nacionalni pomen, saj so negovale slovensko besedo in gojile slovensko narodno zavest,« je uvodoma povedala voditeljica okrogle mize kustosinja Gorenjskega muzeja Alenka Pipan, sicer tudi sama operativna prostovoljna gasilka.

Tombola že leta 1891

Po tolmačenju mednarodne gasilske organizacije se za organizirano gasilstvo šteje takrat, ko v gasilskem društvu obstaja moštvo, v katerem imajo člani definirane funkcije in tudi izvajajo redne vaje, je razložil Tomat. »Ko so to lahko dokazali, se šteje, da je tam delovalo gasilsko društvo ali požarna bramba. Pri nas ustanovitev dokazujemo z listinami ali o ustanovnih zborih ali o potrjenih pravilih. Mimogrede, prvo društvo je bilo res uradno ustanovljeno v Metliki leta 1869, a Ljubljana je že 1864. leta sprejela na pripravljalnem odboru svoja pravila in jih poslala v Gradec, kjer pa jih niso potrdili, tako da se je požarna bramba v glavnem mestu ustanovila leto dni kasneje kot v Metliki,« je povedal. Po Avstro-Ogrski je sicer ustanavljanje požarnih bramb precej promoviral predvsem Ferdinand Jergič iz Celovca, ki je prodajal gasilsko opremo za tovarno Metz, je dodal. »Požarne brambe je promoviral tudi pri nas in ne nazadnje tudi v Varaždinu, kjer je najstarejše gasilsko društvo v nekdanji Jugoslaviji, ustanovljeno leta 1864.«

V Kranju je požarna bramba nastala deset let po ustanovitvi prve slovenske požarne brambe v Metliki in tudi dve leti po ustanovitvi požarne brambe v Škofji Loki, prve na Gorenjskem. Po velikem požaru na Hujah je k njeni ustanovitvi meščane pozval tedanji kranjski župan Karel Šavnik. 8. novembra 1879 je tako Pri Petrčku v Kranju potekal prvi občni zbor, slab mesec kasneje, 1. decembra, so bila potrjena še pravila društva. »Prvi, ki so bili na čelu društva – Matej Pirc, Ferdinand Sajovic, Vinko Majdič in Konrad Pučnik – so bili skupaj le šest let. Nato pa so leta 1885 izbrali na čelo Karla Jägra, ki je vodil društvo do leta 1893. Po rodu je bil Švicar, v Kranju pa je imel svojo kavarno,« razlaga Tomat. Kranjsko društvo je poznano tem, da so imeli prvo tombolo že leta 1891 in da so leta 1898 ustanovili Godbo prostovoljne požarne brambe Kranj, pravi Tomat. Tombole so prirejali vsako leto, razen med prvo in drugo svetovno vojno. Prirejali so jih zato, da so z izkupičkom nabavljali gasilsko opremo – podobno kot to danes delajo gasilska društva z veselicami. »Ne vem, ali so kje shranjeni kaki podatki o izvedbi tombol, vsaj tistih okoli leta 1950. Vem pa, da so zapisniki o delu društva pisani v slovenščini vse od leta 1889. To je kar 10 let preje, kot so v slovenščini pisani zapisniki v gasilnem društvu Ljubljana,« izpostavlja Tomat.

Leta 1964 združitev v eno društvo

Leta 1911 so pri društvu osnovali reševalni odsek in društvo preimenovali v Prostovoljno gasilsko in reševalno društvo Kranj. Na dopisih so imeli naslov napisan tudi v cirilici in še v francoščini. Prvi avto za prevoz tako opreme kot ranjencev so dobili leta 1924, posebni rešilni sanitetni avtomobil pa so kupili leta 1931. Leto kasneje je občina plačevala dva poklicna gasilca. Franc Troha je bil šofer, Franc Remic pa je bil njegov pomočnik in gospodar društva. Leta 1934 so kranjski gasilci dobili nov avto z 18-metrsko gasilsko lestvijo; o njenem prevzemu pred mestno hišo je Ivan Savnik posnel kratek film.

Med drugo svetovno vojno se je gasilska četa preimenovala v Freiwilige feuerwehr Krainburg (Prostovoljna požarna bramba Kranj). Gasilci so se lahko gibali tudi zvečer, ko je bila policijska ura, so pa morali hoditi počasi in niso se smeli voziti s kolesi.

Med vodji kranjskega gasilskega društva Tomat izpostavlja tudi Mavrilija Mayerja. »Sam se ga spomnim po imenu Rici Mayr, ki je bil vedno v pumparicah in imel obrito glavo. Kjer je danes gostilna, so imeli Mayerjevi pivovarno. Društvo je vodil od leta 1927 do leta 1945 kot načelnik, nato pa do leta 1948 kot poveljnik.« Rici Mayer je gasilsko četo vodil tudi med okupacijo. »Ko je v Kranj prišla leta 1943 iz Berlina na kontrolo gasilska inšpekcija in našla vse v najlepšem redu, so ga povabili na večerjo v hotel Europa. On pa jim je odgovoril: ''Sem Slovenec in Slovencem je obisk javnih lokalov prepovedan!'' Rici je bil poznan tudi kot gojitelj postrvi v ribogojnici, ki jo je naredil v Besnici,« pojasnjuje Tomat.

Po zakonu o gasilstvu iz leta 1948 znova uvedejo poimenovanje Prostovoljno gasilsko društvo Kranj. Na čelo društva je kot predsednik prišel Nace Reš, po letu 1953 pa Viktor Štefe in kot poveljnik Jožko Šiling. V začetku leta 1959 je občinska skupščina Kranj ustanovila gasilski poklicni vod pod vodstvom Janeza Grosa. Glede datuma ustanovitve je nekaj nejasnosti, a kot je na okrogli mizi razložil Tomaž Vilfan, v. d. direktorja Gasilsko reševalne službe Kranj, je bil odlok o ustanovitvi poklicnega gasilskega voda s 24 gasilci sprejet 16. februarja 1959, 4. januarja 1962 pa nato odlok o poklicni gasilski četi s 44 gasilci in petimi dodatnimi zaposlenimi. Med številnimi mejniki omenimo še 23. februar 1964, ko je prišlo do združitve prostovoljnih gasilskih društev Kranj in Primskovo, slednje ustanovljeno leta 1922, v novo Prostovoljno gasilsko društvo Kranj - Primskovo. To skupaj z ostalimi petnajstimi gasilskimi društvi, enim industrijskim gasilskim društvom in Gasilsko reševalno službo Kranj nadaljuje 140-letno tradicijo organiziranega gasilstva v Kranju.