Videti svet na drugačen način

Alejandro Narvaez, mladi čebelar s Kanarskih otokov, je pol leta nabiral nova znanja in izkušnje v Čebelarskem centru v Lescah.

Prav ta konec tedna se Alejandro Narvaez, mladi španski čebelar, vrača v domači Las Palmas na Kanarskih otokih, potem ko je v Čebelarskem centru v Lescah šest mesecev nabiral čebelarsko znanje in izkušnje.

»Aprila smo na Ljudski univerzi Radovljica (LUR) prejeli pobudo Univerze na Primorskem, ali bi bili v okviru programa Erasmus za mlade podjetnike v čebelarskem centru pripravljeni gostiti mladega podjetnika iz Španije, s Kanarskega otoka Las Palmas. Po kratkem razmisleku smo se odločili, da bomo sodelovali v projektu in Alejandru Narvaezu omogočili učenje o čebelarstvu v našem okolju,« je Alejandrov prihod na Gorenjsko pojasnila direktorica LUR Mateja Rozman Amon.

»Alejandro je v Sloveniji preživel šest mesecev. V čebelarskem centru je sodeloval z upravnico Špelo Kalan Razinger, pri delu v satnišnici pa s Petrom Tegovskim Rozmanom. V tem času je pomagal pri organizaciji različnih dogodkov, postavitvi in odprtju razstav. Spoznal je vse čebelarske organizacije, ki so prisotne v centru – čebelarski zvezi Slovenije in Gorenjske ter Čebelarsko društvo Radovljica, z njimi navezal stike in se seznanil z njihovim delom. V Čebelarskem muzeju v Radovljici in Etnografskem muzeju v Ljubljani je spoznal zgodovino slovenskega čebelarstva, nam pa je pomagal tako, da je promocijsko zgibanko centra prevedel v španski jezik, s predlogi pa sodeloval tudi pri oblikovanju drugih promocijskih besedil. V praksi je videl, kako poteka senzorično ocenjevanje medu. Sodeloval je tudi pri točenju medu, ki je bil pridelan v čebelnjaku pri Čebelarskem centru, pri filtriranju in polnjenju v kozarce,« je razložila.

Alejandro pravi, da je bila, ko je razmišljal o tem, kje pridobiti nova znanja na področju čebelarjenja, Slovenija od vsega začetka njegova prva izbira. »Iskal sem deželo, kjer imajo res dobro razvito čebelarstvo; vsaka država ima neke svoje posebnosti, jaz pa sem želel izvedeti nekaj več prav o vaših metodah čebelarjenja,« je povedal nekaj dni pred odhodom domov.

V obdobju, ki ga je preživel pri nas, ga je presenetilo predvsem to, da je srečal veliko čudovitih ljudi, pravi. »Medsebojni odnosi so mi res zelo pomembni ... A če sprašujete po presenečenjih, moram omeniti tudi to, da nisem pričakoval tako krasnega poletja na Bledu,« dodaja z nasmehom.

Sicer pa poudarja, da je užival v tem, da je živel in se vključeval novo deželo in kulturo. »Ljudje bi morali to početi večkrat; zelo pomaga, da vidiš svet na drugačen način. Seveda so tudi stvari, ki ti v novih okoljih niso najbolj všeč, ampak to ne pomeni, da so slabe, so pač drugačne od tistega, česar si navajen in kar poznaš.«

Čas, ki ga je preživel s slovenskimi čebelarji, ga je utrdil v prepričanju, da se še naprej želi ukvarjati s čebelarjenjem, čeprav natančnih načrtov za prihodnost še nima. »Tako kot voda se mora človek prilagoditi spremenljivim okoliščinam: mogoče boš hodil ob različnih rekah, a boš na koncu zagotovo prišel do morja ... V Slovenijo sem prišel z zelo izdelanim poslovnim načrtom, a me je življenje tu naučilo mnogo novega in na koncu te izkušnje se vračam domov z načrti, ki so drugačni kot ob prihodu, seveda pa še zmeraj povezani s čebelami.

Na koncu še pove, da se bo z veseljem vrnil v Slovenijo. »Ne vem, kdaj, toliko koščkov sveta moram še videti, ampak se bom, zagotovo. Zame je v Sloveniji daleč največji zaklad vaša narava in zagotovo se bom vrnil, da jo bom lahko spet občudoval.«