Na Predilniški šestnajst

Večje industrijsko degradirano območje je na lokaciji nekdanje Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Morda se nekaj več upanja za revitalizacijo kaže z evropskim sofinanciranjem v finančni perspektivi 2014–2020.

Tržič – Nekdanja Bombažna tkalnica (BPT) v Tržiču je ohranila vsaj naslov: Predilniška 16 z letnico nastanka 1885, v lasti Edmunda Glanzmanna in Ludvika Wachterja. Proizvodnja, ki je dajala kruh generacijam, je danes preteklost. V svojih dobrih časih je imel tovarniški kompleks, ki se razprostira na 45 tisoč kvadratnih metrih, spodnjo in zgornjo vratarnico, obratno ambulanto, gasilski dom, menzo. Ena vratarnica še stoji, vendar je zdaj zapuščena. Ponoči vhodno ograjo zaklenejo, saj popolnoma osamel pa kompleks vendarle ni. Na tem naslovu zdaj najdemo več lastnikov BPT Naložbe, energetika, nepremičnine … Kompleks je v celoti v zasebnem lastništvu.

Eden od lastnikov, BPT Energetika, v omrežje prodaja elektriko. Že iz virov je razvidno, da je po opustitvi rudnika živega srebra v Podljubelju vodne pravice na potoku Mošenik pridobila tedanja Tržiška bombažna tkalnica, ki jo je nasledila BPT Tržič. Še danes delujejo male hidroelektrarne BPT: v Podljubelju, Čegelj­šah in na Ravnah, četrta je v samem BPT in je sredi obnove. Zanimivo, koliko stare opreme so kljub tehnološkim posodobitvam ohranili. Vzdrževalec Franc Poljanc je pokazal na obnovljeno turbino J. M. Voith St. Poelten, No. 7478 iz leta 1922. Originalni generator pa so »upokojili«.

Približno tri leta ima v najemu poslovne prostore podjetje Monsun, trgovec z zmrznjeno hrano in drugimi živili. »Tu imamo hladilnice. Lokacija je sicer odlična, a ko smo v BPT želeli širiti dejavnost, to ni šlo, ker so določeni objekti zaradi dotrajanosti najprej za podreti, čeprav so spomeniško zaščiteni. Kot lahko vidite, imamo nov lesen nadstrešek, ker se je prejšnji sesedel pod februarskim žledom,« je povedal vodja skladišča podjetja Monsun Bine Rozman. Na tej lokaciji deluje podjetje KOPS, ki je specializirano za stavbno ključavničarske izdelke. »Poslovni prostor za delavnico smo kupili leta 1999. Naredili smo spremembo namembnosti dejavnosti za naš del in pridobili vsa potrebna dovoljenja,« je povedal direktor Bojan Valjavec in dodal, da pozna kar nekaj podjetnikov, ki bi odprli dejavnost na lokaciji BPT, a ker je kompleks spomeniško zaščiten, posegi vanj niso dovoljeni. Primer: v eni od hal je več kot tisoč zaščitenih železnih stebrov, ki so jih vlili dunajski livarji. Stebri so postavljeni v razmiku nekaj metrov, a sodobni stroji potrebujejo dvajset in več metrov prostega prostora brez stebrov.

V nekdanjih halah je več skladišč pa plezalna stena v nekdanji menzi in strelišče, katerega prostor mora društvo še protihrupno urediti. Kljub temu lahko ocenimo, da je skoraj tri četrtine kompleksa zapuščenega. Tudi župana Boruta Sajovica sprašujejo, kako je z revitalizacijo BPT-ja. »Kompleks je v celoti v zasebni lasti. Občina pomaga s tem, da poskušamo kompleks umestiti v novonastajajoč Občinski prostorski načrt, ki gre v zaključno fazo s težavami, ki ga spremljajo. Kompleks BPT-ja bomo očitno urejali še z Občinskim podrobnim prostorskim načrtom, za kar bomo potrebovali konservatorski načrt. Tu se bodo najbolj kresala mnenja, saj je kompleks pod spomeniškim varstvom. Občina je bila tudi polovičen sofinancer pri naročilu geodetskega posnetka, s katerim smo znova evidentirali objekte in so lahko dobra podlaga bodočim investitorjem,« je pojasnil župan in poudaril: »Vsaka začasna raba, ki ne uničuje dediščine, pa je v tem vmesnem času dobrodošla. Vedno so namreč najdražji prazni poslovni prostori.« Sajovic vidi možnosti tudi v kandidiranju za sredstva EU v finančni perspektivi 2014–2020, ki so v precejšnji meri namenjena za revitalizacijo opuščenih ali deloma opuščenih industrijskih con.