Do ciljev

<p>Sodelujmo s podzavestjo</p>

Če ne želimo živeti »kar tja v en dan«, je koristno, da si v življenju zastavljamo cilje. Še bolje je, da si izoblikujemo lastno prihodnost. Pravimo, da imamo lastno vizijo. Idealno je lastno vizijo zapisati in jo občasno preverjati. Tako imamo pred sabo ne le cilj, temveč smer, kamor bomo usmerjali svojo energijo, čas in denar. Če tega ne storimo, smo prepuščeni problemom, težavam in težavicam, ki prihajajo po tekočem traku – ocene v šoli, iskanje življenjskega sopotnika, finančna samostojnost, stanovanje, otroci, služba … In potem jih rešujemo, kot oni od nas zahtevajo, kajti na nek način morajo biti rešeni.

Ko si postavimo pred seboj cilje in lastno vizijo sebe čez npr. deset let, imamo dve poti do uresničitve lastnih želja. Vzgajali so nas: uči se, bodi priden, delaj, delaj še več in bo vse dobro. To je zavestni način, ki ga zahteva razumski pristop. Z razumom in mišljenjem si naredimo načrte, kako do lastnih ciljev. Potem potrebujemo še voljo in trud, da se z majhnimi koraki približujemo svoji viziji. In kar naenkrat mine dvajset let. Nekaj smo uresničili, nekaj ne. Za nekatere nedosežene cilje nam je žal, ob drugih se z leti le nasmehnemo.

Na poti do ciljev pa imamo v sebi še velikega pomočnika ali velikega nasprotnika. To je naša podzavest. Sodelovanje podzavesti in zavesti je precej nejasno, zapleteno, vendar nedvomno povezava obstaja. Največja napaka je, ko smo prepričani, da z zavestjo (razumom, trudom, voljo) lahko prelisičimo podzavest. Opredelimo jo: to je skupek spominov, dogodkov, prepričanj, neprijetnih izkušenj, vedenj, misli in čustev … vse, česar se nočemo spominjati. Predvsem je podzavest nasičena s potlačenimi čustvi. Zavest ljubi hitrost, učinkovitost. Podzavest noče hitrosti, ima utečen in počasen ritem svojega delovanja. In ni vedno slaba. V preteklosti nam je pomagala preživeti. Kadar se neko vedenje dlje časa ponavlja, gre v podzavest in živi svoje življenje naprej, čeprav so se razmere spremenile. Pomembno je vedeti, da bo dolgoročno podzavest vedno zmagala. Konkretno: lahko se zelo trudim za dosego cilja, vendar če imam v sebi podzavestno prepričanje, da mi uspeh ne pripada, cilja ne bom dosegel. Dogajalo se mi bo celo, da se bo tik pred dosego cilja nekaj zgodilo, da se bo vse podrlo.

Zato sodelujmo s podzavestjo. Raziskujmo jo in se ji previdno približujmo. To bo strahotno dobro vplivalo na doseganje naših življenjskih ciljev. Ne le da bomo potrebovali manj zavestne energije, truda, volje – podzavest bo začela sodelovati z nami, na življenjsko pot nam bo pripeljala prave ljudi in prave dogodke ob ravno pravem času. Pravimo, da Vesolje začne delati za nas. Dejansko vse Živo začne delati za nas. Skoraj pošastna in grozljiva Moč je v nas.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ...&nbsp;

Cerklje na Gorenjskem / torek, 31. avgust 2021 / 07:14

Je krvavški vodovod ogrožen

Župan občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj obtožuje občine Šenčur, Komenda in Vodice, da ne izpolnjujejo svojih finančnih obveznosti pri skupnem projektu – gradnji krvavškega vodovoda, in pravi,...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...