Občutno višji povprečni zneski subvencij

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 17. maj 2010 / 06:00

Občutno višji povprečni zneski subvencij na hektar vplivajo na višje davčne obveznosti kmetov. V kmetijsko gozdarski zbornici svetujejo kmetom, da se na sporne odločbe pritožijo.

Kranj – Lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki imajo dohodke iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, so pred kratkim od davčne uprave prejeli odločbe o odmeri lanskih obveznosti iz kmetijstva. Številni kmetje so ob pogledu na odločbo le debelo pogledali, saj so davčne obveznosti za lani občutno višje od tistih za predlani. Kot se je izkazalo, so na povišanje vplivali povprečni zneski subvencij na zemljišča v uporabi, ki so jih izračunali na ministrstvu za finance. Razlika med letoma 2008 in 2009 je tu očitna. Za leto 2008 je povprečni znesek subvencij na hektar njive znašal 51,36 evra, za leto 2009 pa kar 184,04 evra ali 3,6-krat več. Povprečen znesek subvencije za hektar travnika, barjanskega travnika in pašnika se je zvišal s 109,55 na 185,03 evra na hektar ali za 69 odstotkov, povprečni znesek za gozd pa z 1,29 na 1,43 evra na hektar, kar predstavlja skoraj 11-odstotno zvišanje.

Velika razlika v izplačilu subvencij

Kot so ob tem pojasnili na ministrstvu za finance, se dohodek kmetov za davčne in druge javne namene ugotavlja na podlagi različnih ocen, pri tem pa davčno osnovo za odmero dohodnine predstavlja katastrski dohodek, ki vključuje tudi druge dohodke, to je dohodke od kmetijskih subvencij in drugih državnih pomoči (plačila občin in skladov). Pripisovanje drugih dohodkov h katastrskemu dohodku posameznih zemljišč bi moral urediti zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka, a ker tega na ministrstvu šele pripravljajo, za pripis uporabljajo zakon o dohodnini, ki določa, da se drugi dohodki pripisujejo h katastrskemu dohodku v povprečnih zneskih subvencij. Tovrstne zneske izračunajo tako, da vsoto vseh obdavčljivih kmetijskih subvencij, izplačanih v letu pred tem, porazdelijo na vsa kmetijska in gozdna zemljišča po stanju zemljiškega katastra na dan 30. junij tistega leta, za katerega se ugotavlja dohodek. Za določitev povprečnih zneskov subvencij za leto 2009 so torej upoštevali dejansko izplačane obdavčljive subvencije v letu 2008, porazdelili pa so jih na vsa zemljišča po stanju katastra na dan 30. junij 2009. V letu 2007 je bilo dejansko izplačanih za 75,8 milijona evrov obdavčljivih subvencij (plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost so izvzeta), v letu 2008, ki je bilo osnova za določitev povprečnih zneskov subvencij za leto 2009, pa za 146,8 milijona evrov. Spremenilo se je tudi razmerje med rastlinskimi in živinorejskimi plačili, med neposrednimi plačili je bilo za 121,5 milijona evrov enotnih plačil, ki se proporcionalno porazdelijo na njive in travinje.

Dogovor med ministrstvoma

Zakon o dohodnini ne določa natančno, kako naj se subvencije porazdelijo na zemljišča, zato sta se ministrstvi za finance in za kmetijstvo o tem dogovorili že pred tremi leti, ko so prvič uporabili tak način določanja dohodkov. Po tem dogovoru subvencije z natančno določenim namenom pripisujejo le zemljiščem, ki so jim namenjene (subvencije za njivsko pridelavo le njivam, subvencije za gozdove le gozdovom), subvencije, ki nimajo natančno določenega namena, kot so enotno plačilo in subvencije za zavarovalno premijo, vsem njivam in travinju, subvencije za govedorejo njivam in travinju v razmerju 30 : 70, subvencije za rejo drobnice pa v celoti travinju.

Obdavčena tudi zemljišča brez subvencij

V kmetijsko gozdarski zbornici so ogorčeni nad zvišanjem davčnih obveznosti za leto 2009, hkrati pa iz več razlogov oporekajo sedanjemu načinu obdavčenja pavšalnih dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Prvič: ne zdi se jim razumljivo, da so kmetje obdavčeni za vsa zemljišča v zemljiškem katastru, tudi za tista, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavljanje subvencij in kmetje zanje niso prejeli plačila. Drugič: ob sprejetju zakona o dohodnini je bil takšen način obdavčenja subvencij sprejet kot začasna rešitev, ki naj bi veljala do spremembe zakona in sprejetja novega zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (KD). Predlog novega zakona o KD-ju je pripravljen, vendar ga ministrstvo za finance doslej še ni dalo v javno obravnavo. Tretjič: dejanski dohodki so bili lani pri večini katastrskih kultur in katastrskih razredov negativni, tako da davčna osnova s pripisanimi povprečnimi zneski subvencij močno presega dejansko dosežene dohodke. In četrti razlog: ker ne zakon o dohodnini ne kak drug predpis ne predpisujeta metodologije za izračun povprečnega zneska subvencij, je to prepuščeno vsakokratni presoji zakonodajalca.

Vlada naj subvencije izvzame iz obdavčitve

Kmetijsko gozdarska zbornica poziva vlado in ministrstvo za finance, da v paketu sprejme zakone o obdavčitvi osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti in da pri tem subvencije obravnava kot izravnalna plačila za nadomestilo dohodka ob znižanju cen kmetijskih pridelkov in porastu stroškov pridelave, ne pa kot dohodkovnih plačil. Vlado in ministrstvo tudi poziva, da povprečnih zneskov subvencij ne vključi v davčno osnovo za leto 2009. Zavezancem, ki so prejeli sporne odločbe, predlaga, da se pritožijo. Vzorec pritožbe je objavljen na spletni strani zbornice, na voljo pa je tudi v vseh kmetijsko gozdarskih zavodih.