Kapital v 21. stoletju

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / petek, 11. julij 2014 / 23:22

Kapitalizem vlada svetu že tretje stoletje. Bo obstal tudi v 21. stoletju? Francoski ekonomist Thomas Piketty o obstoju kapitalizma ne dvomi, vendar bi morali z globalno davčno politiko zmanjšati neenakost, ki jo poraja …

Thomas Piketty in neenakost

Kdo je Thomas Piketty? Priimek zveni angleško, a je Francoz, rojen 1971, profesor ekonomije v Parizu. Njegova knjiga Kapital v 21. stoletju, ki obsega kar sedemsto strani, postaja globalna in kultna uspešnica. Britanski ekonomist James Meadway, kritik »mainstream« ekonomske politike in kapitalistične elite, jo razloži, kakor sledi. »Piketty v svoji novi knjigi jasno pokaže, da kapitalizem proizvaja družbo, ki vedno hitreje drvi v neenakost in postaja družba, ki ne proizvaja materialne blaginje za večino svojih članov. Piketty tudi poudarja, da smo takšno stanje stvari, torej vedno hujšo neenakost, začeli sprejemati kot nekaj normalnega. Normalno se nam tudi zdi, da konkurenca in tekmovanje postajata vodilni načeli organizacije družbe in da posledično družba drvi v stanje razcepljenosti na dva pola, bogatega in revnega. Bistvo problema je torej, da je toliko ljudi ponotranjilo neoliberalno ideologijo in v resnici verjamejo, da se moramo znebiti večine pridobitev, ki smo jih uvedli po drugi svetovni vojni, torej v obdobju zgodovinske izjeme. V resnici je popolnoma nasprotno. Prav to izjemno obdobje po drugi svetovni vojni nam govori, da je treba ustaviti prosti tok kapitalizma, če želimo imeti družbo, ki bo služila večini in v kateri se bo večina ljudi počutila dobro.« Temeljni vzrok za nastanek in poglabljanje neenakosti je v tem, da je donos na kapital večji od gospodarske rasti (razen v obdobju 1914–1970). Stopnja donosa na kapital (na zemljo, nepremičnine, delnice, tovarne …) je bila štiri do pet odstotkov, povprečna stopnja gospodarske rasti pa od enega do enega in pol odstotka. Lastniki kapitala so tako vse bogatejši, tisti, ki živimo od dela, pa vse revnejši. Piketty pravi, da je neenakost nujna, saj spodbuja gospodarsko rast. Toda ekstremna neenakost je za to rast škodljiva, ker zmanjšuje mobilnost in ogroža demokratične procese. Rešitev, ki jo predlaga, je globalni davek na kapital v višini pet do deset odstotkov, zlasti za najbogatejše; na svetu je 1426 posameznikov, katerih premoženje znaša več kot milijardo dolarjev … (Vir: MMC RTV SLO in Delo) – Pikettyjev Kapital za razliko od Marxovega ni za ukinitev kapitalizma, ampak za njegovo regulacijo.

Deset najbolj razširjenih knjig

Najbolj razširjena knjiga na svetu je Sveto pismo. Natisnjeno naj bi bilo od pet do šest milijard izvodov v več kot 430 jezikih. Druga: Citati iz del Mao Zedonga; na Kitajskem je veljal zakon, ki je državljanom zapovedoval, da morajo imeti to knjižico vedno s seboj. Natisnjeno naj bi bilo 900 milijonov izvodov. Tretja je muslimanska sveta knjiga Koran, 800 milijonov izvodov. Na četrtem mestu je Kitajski žepni slovar, slovar preproste kitajščine, ki so ga prvič izdali leta 1957, prodali naj bi že 400 milijonov izvodov; je tudi edina nepolitična in neverska knjiga med petimi najbolj razširjenimi knjigami vseh časov. Tudi peta je verska – Mormonova knjiga, okoli 120 milijonov izvodov; priča o vrednotah pripadnikov mormonske vere in jo je mogoče brati kot versko ali književno delo. Šele na šestem mestu je prvo od leposlovnih del – Harry Potter in kamen modrosti; sedem knjig o malem čarovniku je napisala J. K. Rowling in je najuspešnejša knjižna serija vseh časov, po nakladi posameznih naslovov pa izstopa Harry Potter in kamen modrosti (107 milijonov). In potem ni bilo nikogar več – tak je naslov ene od knjig mojstrice kriminalk Agathe Christie; prodali so sto milijonov izvodov in je najbolje prodajana detektivka v zgodovini tega žanra; prvič je izšla z drugačnim naslovom – Deset majhnih Indijancev. Osmi je Gospodar prstanov, epsko fantazijsko delo avtorja J. R. R. Tolkiena, obsega tri dele, prodali so že več kot sto milijonov izvodov. Deveti naslov je Harry Potter in princ mešane krvi. Deseta pa je Da Vincijeva šifra, šteje 65 milijonov prodanih izvodov, napisal jo je Dan Brown …

Kakšen bo svet čez petdeset ali sto let?

Bo v rokah brokerjev, supermenedžerjev, superbogatašev; bo pripadal državam, ki imajo nafto in plin; bo v rokah Kitajske banke ali v domeni pred davki varnih oaz, v katere se bodo zatekli akterji superkapitalizma? Ekonomist Piketty odgovarja, da bi bilo absurdno, če se o tem ne sprašujemo, ampak se tolažimo, da se bo v nekem trenutku vse uravnotežilo in neenakost se bo zmanjšala. Predlaga, da je treba z aktivno davčno politiko zmanjšati prepad med svetovoma tistih, ki jim ni treba delati, a kljub temu živijo vse bolje, in tistih, ki moramo delati, a živimo vse slabše …