V spomin: Ivan Igličar (1930–2019)

Pokojni Ivan Igličar, Tišlarjev z Godešiča, se je rodil 6. junija 1930 kot drugi otrok očetu Janezu in mami Neži, rojeni Rant, Matičkovi iz Reteč. V Ljubljani je dokončal srednjo gradbeno šolo in večino delovne dobe deloval kot nadzornik gradenj, najprej v kranjskem Domplanu, kasneje v loškem Lokainvestu. Med drugim je nadziral gradnjo kranjskega nebotičnika.

Leta 1958 se je poročil s sosedo Ivanko Hostnik, Bregarjevo. V srečnem zakonu sta se jima rodila hčerka Mojca in sin Marko. Že pred poroko sta začela zidavo hiše na Matajevcih na Godešiču, v kateri sta prebivala vse življenje. Ivan je bil zelo naklonjen sodobnim sredstvom, eden prvih je imel motor in kmalu tudi avto. V zrelih letih življenja sta z ženo Ivanko prepotovala skoraj ves svet.

Vse življenje je bil zelo dejaven v domači vasi. Že kot mlad fant se je pridružil igranju gledaliških iger, od koder je izšla tudi njegova velika ljubezen in talent – glasba. Ivan je bil samouk na harmoniki z izjemnim glasbenim posluhom, saj je prvič slišano skladbo takoj zaigral. Nastal je ansambel Jaz pa ti, v katerem so več kot šestdeset let skupaj z njim igrali brat Lojze na berdo ter bratranca Matija Rant na klarinet in Jože Rant na kitaro. Najprej so igrali v gledaliških predstavah, na vaških druženjih, kmalu po veselicah na širšem območju. Vse življenje so lepšali vaška druženja na Godešiču: prvomajska srečanja na Osolniku, srečanja starostnikov, praznovanja vaškega praznika, Večere na vasi, cerkvena praznovanja, tisočletnico. Nepogrešljivi so bili pri osebnih praznovanjih, porokah, ofiranjih, podoknicah …

Večkrat je bil član Sveta Krajevne skupnosti Godešič v različnih vlogah. Bil je član gradbenega odbora za izgradnjo prostorov krajevne skupnosti in prenovo župnijske cerkve v Retečah. Bil je pobudnik postavitve obeležja zobozdravniku dr. Jožetu Rantu, Rudarjevemu, in član odbora za postavitev obeležja v spomin vsem padlim Godešanom v obeh svetovnih vojnah.

Ivan je bil priložnostni pesnik, veseljak, odprt človek. S svojo vedrino in glasom harmonike je polepšal vsako druženje, izlet, srečanje … Z zanimanjem je zbiral podatke o družinskih prednikih in v starosti v spomin na strica dr. Alojza Ranta napisal knjigo z naslovom Od sodnika do župnika.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / torek, 28. junij 2016 / 11:24

Konec Radovljiške planine in koče

Po izročilu in navedbah predstavnikov GU Bohinj naj bi koče razdrli leta 1961 in les Radovljiške in Lipniške koče v celoti prepeljali v Bohinjsko Bistrico. V Bistrici so v športnem parku i...

Objavljeno na isti dan


Tržič / ponedeljek, 1. julij 2019 / 17:06

Zaključili bodo tretjo sezono Družinskega branja

Tržič – Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič se pridružuje Družinskemu branju, projektu, ki ima svoje korenine v kranjski knjižnici. Kot je povedala Eva Maršič iz tržiške knjižnice, je projekt po t...

Zanimivosti / ponedeljek, 1. julij 2019 / 17:05

Hrast z zanimivo zgodbo

Na Koroški Beli so na poseben način obeležili dan državnosti. Sredi vasi so odprli instalacijo »jekleno drevo« in tablo z zgodovinskimi dejstvi o naselbinski dediščini vasi. Zgodovinska dejstva je sko...

GG Plus / ponedeljek, 1. julij 2019 / 17:03

Šestdeset let Kovinarske koče

Sredi meseca bo minilo natanko šestdeset let, kar so po treh mesecih prostovoljnega dela planincev v Krmi odprli planinsko kočo, ki so jo v čast gorenjskim kovinarjem poimenovali Kovinarska koča.

Gospodarstvo / ponedeljek, 1. julij 2019 / 17:02

Spremembe v vodstvu LTH Castings

Škofja Loka – V skupini LTH Castings, ki sodi med največje in najuspešnejše evropske livarne aluminija, zaradi povečanega obsega poslovanja in širitev lokacij spreminjajo sistem vodenja družbe. Del...

Škofja Loka / ponedeljek, 1. julij 2019 / 17:01

Stiske, ko ugasne življenje

Neprijetna izkušnja Škofjeločanke ob smrti njenega moža je odprla vprašanje organiziranosti pokopališke in pogrebne dejavnosti v občini. Občina je zdaj to uredila z odlokom in razpisala koncesijo.