Mi nismo zadolženi niti za cent

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 4. marec 2013 / 06:00

Jeseniško družbo Kovinar-GradnjeST je lastnik Onix Investicije ustanovil leta 1996. Najprej so izvajali nizke gradnje, po letu 2000, ko so se okrepili z nekdanjimi zaposlenimi iz Gradbinca, so prešli na visoke gradnje. "Realizacija se je povečevala, naše ime je postalo prepoznavno. Tudi zaradi izkušenj prejšnjega delodajalca, ko smo imeli v poslovanju velika nihanja, včasih garali, drugič komaj živeli, smo danes nezadolžena družba," pravi Mirko Krašovec, direktor gradbene družbe s 43 zaposlenimi.

Minulo leto sta znova zaznamovali gospodarska kriza in recesija, ki se vlečeta tudi v leto 2013. Kako poslujete?

»Imeli smo srečo in znanje, saj smo nekaj posla iz leta 2011 nadaljevali v letu 2012. Med drugimi smo zaključili projekt obnove osnovne šole v Kranjski Gori in drugo fazo obnove Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Ljubljani. Skupna vrednost obeh poslov je znašala 7,5 milijona evrov in je bila dobra osnova za pridobitev drugih projektov. Skupaj smo ustvarili 10,8 milijona evrov prometa in štiristo tisoč evrov dobička. Konec leta 2011 in lani smo reorganizirali družbo, saj se je več sodelavcev upokojilo oziroma so na Zavodu počakali na upokojitev. Vsem smo izplačali odpravnino.«

Kaj pomeni doseženi rezultat v primerjavi s poslovanjem preteklih let?

»V časih hude konkurence, pri cenah, ki veljajo v gradbeništvu, je že preživetje gradbene družbe dosežek. Naša prednost je v redno zaposlenih sodelavcih v klasični gradbeni družbi z mrežo stalnih kooperantov. In tudi, da nismo zadolženi niti za cent.«

Je zadolženost gradbenega sektorja razlog za težave?

»Da. Mi smo v sodelovanju s partnerji gradili stanovanjsko- poslovni objekt Rondo na Jesenicah. Vložili smo dobrih pet milijonov evrov ali dobri dve tretjini investicije, vendar brez kredita. Seveda bi ga lahko najeli in razširili projekt, vendar smo s pametno vizijo in brez kreditov izpeljali gradnjo. Za zdaj imamo na voljo le še štiri stanovanja, z njimi imamo minimalne stroške, zato nam ni treba nujno prodajati pod ceno ali kako drugače razprodajati premoženja.«

So težave slovenskega gradbeništva pohlep, vizija poceni zaslužka in lastninjenje vodilnih?

»Pohlep je naredil svoje, lastninjenja teh družb pa ne poznam. Mi imamo dobrega lastnika, ki družbi pušča dobiček. Določil nam je nalogo, da ob koncu leta poslujemo pozitivno. Brez pritiskov ali izčrpavanja. Če bi imeli vsi takšne lastnike, težav slovenskega gradbeništva ne bi poznali. Tudi brezglavo sodelovanje pri gradbenih poslih s prenizkimi cenami je velika težava. Če je družba v težavah, si prenizkih cen ne bi smela privoščiti.«

Lani ste izvedli dela pri dveh osnovnih šolah, gradili tovarno Saxonia Franke, prej tudi dom za starejše. Ali je tudi letos pred vrati izvedba velikih projektov?

»Nekoliko slabše kaže kot lani. Za pomlad imamo dovolj dela, ponudb za sodelovanje v prihodnjih mesecih je tudi veliko, vendar se zatika pri investitorjih. Že več mesecev čakamo na zaključek projekta Hrenovca na Jesenicah, čakamo na začetek del pri gradnji hotela v Kranjski Gori, uspeli smo na razpisu za gradnjo vrtca v Lescah. Žal se je konkurenca odločila za pritožbo. To je njihova pravica, vendar s tem investitorju povzročajo težave. Namesto da bi bil vrtec septembra odprt, bo treba počakati. Kot sem povedal že prej, pa ni najbolj nujna višina prometa, ampak pozitivno poslovanje in preživetje družbe. Pomembno je tudi, da imamo zaposleni plače in ob koncu leta, če je leto dobro, tudi 13. plačo.«

Kaj vas najbolj ovira pri delu? Pritožbe na pritožbo na javnih razpisih, pridobivanje dokumentacije investitorjev, nekreditiranje projektov, …?

»Letošnja folklora je iskanje administrativnih napak pri javnih razpisih. Sicer je na Gorenjskem le še nekaj klasičnih gradbenih družb, delujejo pa razni inženiring družbe z dvema, tremi zaposlenimi. Na javnem razpisu za občinsko stavbo v Žirovnici sta zmagali dve inženiring družbi s skupaj le petimi zaposlenimi. Ali lahko občina od njih dobi zagotovilo po zaključku gradnje v roku? Ali lahko pričakuje, da bodo vsi podizvajalci plačani? S tako nizko ceno, kot so jo ponudili, je verjetnost, da podizvajalci ne bodo poplačani, velika. Investitorji iz našega okolja bi morali poskrbeti, seveda zakonsko, za domače izvajalce.«

Gradbeništvo je od začetka gospodarske krize upadlo za 60 odstotkov.

»Tudi zaradi takšnih družb, ki so si zase odrezale kos pogače, za zadnjega v verigi pa je zmanjkalo. Mi težav z likvidnostjo nimamo, čeprav smo leto 2011 zaključili negativno na račun prevrednotenja premoženja. Investitorjem smo zato morali razložiti, da na naše delo ne vpliva boniteta, ampak svojo kredibilnost dokazujemo s štirimi milijoni evrov kapitala, ki ni kreditno obremenjen.«

Koliko na gradbeništvo vplivajo reference, ki so marsikje pogoj za pridobitev posla in tudi nujnost pridobitve bančne garancije?

»Morda govorim enostransko, ampak mi nimamo težav s pridobivanjem bančnih garancij. Investitorji po drugi strani zahtevajo garancije za predolgo dobo. Ni banke, ki bi jo izdala za deset let. Trdimo, da je triletno, največ petletno obdobje trajanja garancije dovolj. Težave po gradnji se pokažejo v prvih letih, ne kasneje.«

Ali težave v bančnem sistemu močno vplivajo na slabo stanje v gradbeništvu?

»Seveda. Kdor želi danes graditi in potrebuje kredit, je na banki sumljiv. Kdor reče na banki, da je gradbenik, je kužen. Pa nismo vsi enaki, presojati bi nas morali po projektih. Drži pa, da imajo investitorji težave pri pridobivanju kreditov. Zasebniku gradimo pasivno hišo, imel je težave pri pridobitvi kredita, gradili bomo hotel v Kranjski Gori in še ne vemo, ali bo banka odobrila kredit.«

Kdo so vaši največji naročniki, javni sektor ali zasebniki?

»Lani smo imeli nekaj več dela pri naročilih občin, predvsem na račun gradnje osnovnih šol. Večletno povprečje je sicer nekako na polovici. Tako smo opravili vsa gradbena dela in elektroinštalacije za novo tovarno Saxonia-Franke, poleg te sedaj gradimo manjšo halo za Exacto Normalije.«

Povedali ste, da bi morale občine več pozornosti nameniti lokalnim gradbenim družbam. Na državni ravni to skoraj ni mogoče, saj velikih slovenskih gradbenih družb ni.

»Preveč poudarjamo pomen velikih družb. Za večje projekte se lahko združi pet srednje velikih družb. Inženirskega znanja imamo v Sloveniji dovolj. Tudi mi imamo še rezerve, opravimo lahko za tretjino več posla kot lani. Nas, čeprav smo manjši, ni treba podcenjevati. Še posebej, ker smo pošteni, redno plačujemo podizvajalce.«

Bi ob dobrih rezultatih zaposlovali?

»Trenutno ne, kot kaže sedaj, letos ne bomo. Nadomestili bomo sodelavce, ki odhajajo v pokoj, širili se ne bomo. Pred šestimi leti smo imeli možnost za širitev, imeli bi dvesto ali še več zaposlenih. Nekdanji direktor je modro razmišljal, da moramo ostati majhni in prožni.«

Že dolgo se ugotavlja, da kakor gre gradbeništvu, tako gre narodnemu gospodarstvu. Ko se slovensko gradbeništvo krči, se krči tudi BDP Slovenije. Kdaj bo šlo gradbeništvu bolje?

»Zagon BDP je vedno povezan z gradbeništvom. Te lahko poženejo državne investicije, kot so na primer tretja razvojna os, drugi tir, plinovod … Vendar potrebujemo tudi trdo roko in se odločiti za trase. Sicer pa velja: ko gre gradbeništvu dobro, gre tudi mnogim drugim bolje. Vsi ti zaposlujejo veliko ljudi.«

Ali v družbi Kovinar-GradnjeST vidite možnost za sodelovanje pri velikih projektih?

»Vidim. Upam, da nas bodo tudi drugi opazili. Najprej pa moramo preživeti krizo, ko bo čas za rast pa biti zdravi in neobremenjeni, da bomo lahko delali brez ovir. In bodo podizvajalci za nas radi delali, ker vedo, da bodo plačani. Danes se kažemo kot zanesljiv in cenjen partner. Ne pa, kot gledam in berem, kako so nekateri potopili podizvajalce.«