Pohod v jamo pod Babjim zobom

Na praznik dela so blejski jamarji tudi letos organizirali tradicionalen, že 33. pohod v jamo pod Babjim zobom. Letos se ga je udeležilo 219 pohodnikov, prvomajski vstop pa je bil tako kot vsako leto brezplačen.

Bohinjska Bela – Tudi letos so z dnevom odprtih vrat in brezplačnim vstopom v jamo odprli turistično sezono. Vsako leto se prvomajskega pohoda udeleži od dvesto do 250 izletnikov, medtem ko med letom zabeležijo vsega skupaj komaj tristo do štiristo obiskov. Vodene oglede jame v juliju in avgustu organizirajo ob nedeljah. Zbor pred jamo je ob 9.45. Obiskovalce počaka vodnik in jih odpelje na ogled podzemnih lepot. Seveda so možni tudi izredni ogledi jame za najavljene skupine.

Nekaj skrivnosti o lepotah gorenjske jame nam je zaupal predsednik Društva za raziskovanje jam Bled Franc Arh. »Jama pod Babjim zobom je ena starejših turističnih jam. Po ustnih virih so se poti v jami pričele urejati okrog leta 1860, iz leta 1880 pa redno vodenje v jamo dokazujejo tudi pisni viri. Vodenje so v preteklosti prevzeli domačini iz vasi Kupljenik. Sicer pa je turistični del jame dolg 320 m, vhod pa leži na severozahodnem pobočju Jelovice na nadmorski višini 1008 m, in sicer nad Bohinjsko Belo. Jama je bogata s kapniki, med katerimi je treba omeniti helaktite, veliko je tudi kristalov. V jami je nekaj kapnikov, ki spominjajo na razne živali: dinozavra, opico, krokodila, račke, družino žab, kar je še posebej zanimivo za otroke. Vidimo pa lahko tudi žive organizme, kot so jamske mokrice, stonoge palanezus, netopirje idr. Obiskovalce preseneti tudi velikost jame, saj mnogi na Gorenjskem pričakujejo precej manjšo jamo,« je še dodal Arh.

Tradicionalnega prvomajskega pohoda pa sta se prvič udeležila tudi dva izmed naših anketirancev.

Jože Primožič, Križe: »Praznik dela mi pomeni predvsem druženje in zame nima globljega pomena. Predvsem gre za dela prost dan, ki ga izkoristimo ter ga preživimo s prijatelji in družino. Letos sem se prvič na 1. maja udeležil pohoda v jamo pod Babjim zobom. Navadno se na praznik dela udeležimo kakšnega kresovanja in piknika, skratka vsako leto praznujemo drugače.«

Klemen Snedic, Križe: »Na predvečer 1. maja se udeležimo kresa ter malce nazdravimo na stare čase. Naslednji dan pa se udeležimo kakšnega pohoda. Letos sem se prvič odločil za pohod v jamo pod Babjim zobom, prejšnja leta pa smo hodili v druge konce Slovenije, včasih tudi na kakšen piknik. Ta praznik mi pomeni predvsem družabno srečanje.«

Zdenka in Andrej Ferenček, Kranj: »Praznik dela je zame dan, ki ga namenim druženju, ima pa ta dan zame še globlji pomen, saj izhajam iz te generacije. Včasih so bili lepši časi, vse je bilo nekoliko bolj »normalno«. Ta dan gremo malce naokoli, večkrat tudi v hribe, z vnukom gremo tudi na kres. 1. maj pa praznujem vsako leto nekoliko drugače.«

Mirjana Črv, Spodnje Gorje: »Ta praznik mi pomeni veliko, predvsem spomin na to, da sem bila v preteklosti vesela, imeli smo vse, medtem ko danes nimamo nič. 1. maj praznujem na kresu, z vnuki in sosedi pa organiziramo kakšen piknik, kjer pečemo in se družimo. Skratka vsako leto praznujemo nekoliko drugače, da ni vedno enako. Včasih gremo tudi na Golico.«