Priljubljen hrib za tedenski trening

Kriška gora (1471 m) - Pozimi, ko je zaradi nesprijete snežne odeje obisk visokogorja precej težak in nevaren, se je treba zadovoljiti tudi z nižjimi hribi. Važno, da gremo na svež zrak in naredimo nekaj zase.

Po dolgem času, priznam, me je pot tokrat spet peljala na Kriško goro. Da bi bil vzpon čim daljši, sem se odločila začeti na Golniku.

Zapeljemo se na Golnik in avto parkiramo na parkirišču pri najboljšem sosedu, prečkamo cesto in se po urejenem parku sprehodimo do bolnišnice, mimo katere se povzpnemo do vasi, kjer nas smerokaz usmeri po krajšem travniku do ceste, ki jo prečimo in mimo enega od vrtov nadaljujemo višje. Dosežemo gozd, skozi katerega se začnemo strmo vzpenjati. Pot se priključi širšemu kolovozu, po katerem nadaljujemo precej lahkoten vzpon. Kmalu se s kolovoza desno odcepi pot, ki spet pridobi višino in nas hitro pripelje do naslednjega kolovoza. Sledimo levo, pot se celo malce spusti, nato pa se spet odcepi desno in se začne strmo vzpenjati. Višje strmina popusti. Pot se obrne v desno, proti vzhodu in se nadaljuje v zmernem vzponu. Kmalu dosežemo vas Gozd, kjer ob ograji in mimo nekaj hiš nadaljujemo pot do središča vasi. V vasi nadaljujemo desno v smeri Kriške gore. Ta del hodimo po cesti, mimo dveh spomenikov NOB. Na koncu ceste nas smerokaz usmeri levo po širšem, a strmem kolovozu. Na vrhu kolovoza je razpotje; desno zavija pot proti Tolstemu vrhu in Poljanam, mi pa gremo mimo vodnega zajetja levo proti Kriški gori.

Markirana pot nas usmeri desno. V letnih časih, ko ni snega, je ta del zelo razrit kolovoz, zdaj, ko ga prekriva debela snežna odeja, pa o razritosti ni ne duha ne sluha. Prej bi rekla, da je prava avtocesta proti Kriški fgori, kar pomeni, da je pot zelo shojena, podlaga trda, mestoma celo ledena, zato so male derezice več kot dobrodošel pripomoček. Sploh pri hoji navzdol. Višje se pot začne strmo vzpenjati. Strmini primerno so ob poti naredili nekaj ličnih klopi, ki kar vabijo k počitku; ena od njih je Ivanina klop. Tik preden vstopimo znotraj ograde pašne skupnosti, nas lepa tabla opozori, da se bližamo koči in da vzemimo poleno, da nas bo v koči pozimi grelo. V tem delu je pot na desni strani zavarovana z jeklenico, kar predstavlja ogrado, ki verjetno marsikomu pride prav. Pot se obrne levo. V tem delu sneg obleži lahko tudi v mesec april ali maj. Mestoma strm, prečen vzpon nas pripelje do roba gozda, od koder se mimo smerokaza v nekaj deset korakih sprehodimo do koče na Kriški gori.

Priznam, da sem tisto nedeljo imela namen iti še do Tolstega vrha, potem pa po Štajnerci nazaj do Gozda in Golnika. A vreme je bilo zelo neprijetno, megleno … in roko na srce, za vsako ceno riniti in nič videti, se mi je zdelo brez pomena. S Kriške gore je do Tolstega vrha še ena ura hoje, pozimi lahko tudi precej več, sploh če ni narejena gaz.

V dolino sem se vrnila kar po poti vzpona in naredila dober kondicijski trening.

Nadmorska višina: 1471 m

Višinska razlika: 581 m

Trajanje: 3 ure
Zahtevnost: 2 zvezdici