S tipno sliko samostojneje po muzeju

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / ponedeljek, 21. oktober 2019 / 07:22

Slepi in slabovidni se lahko v radovljiškem Čebelarskem muzeju s panjsko končnico z motivom Lovčev pogreb seznanijo prek tipne računalniške tablice. Inovativna tehnologija jim omogoča, da sliko občutijo s kombinacijo vibracij, zvoka in vizualnih informacij.

Radovljica – Muzeji radovljiške občine so v torek ob 15. oktobru, mednarodnem dnevu bele palice, v Čebelarskem muzeju predstavili edinstveno tipno panjsko končnico na računalniški tablici, ki jo je posebej za Čebelarski muzej razvilo podjetje Feelif. Inovativna tehnologija omogoča slepim in slabovidnim, da sliko občutijo s kombinacijo vibracij, zvoka in vizualnih informacij. Čebelarski muzej Radovljica je tako prvi muzej na svetu, kjer lahko slepi in slabovidni občutijo panjsko končnico v obliki posebne tipne slike.

»Gre za posebno tipno sliko, ki je opremljena s podrobnimi opisi, odličnimi realističnimi zvoki in je tako prilagojena za slepe in slabovidne. Za tipno sliko smo izbrali panjsko končnico z motivom Lovčev pogreb, na kateri žvali nesejo lovca k pogrebu. Tako lahko obiskovalci spoznajo pomemben element naše kulturne dediščine, ki ga s ponosom hranimo in predstavljamo v Čebelarskem muzeju,« je povedala Petra Bole, direktorica Muzejev radovljiške občine, v okviru katerih deluje tudi Čebelarski muzej.

Muzeji radovljiške občine, v okviru katerih ob čebelarskem delujejo še Mestni muzej, Galerija Šivčeva hiša, Kovaški muzej v Kropi in Muzej talcev Begunje, želi svoje temeljno poslanstvo, to je skrb za raznoliko kulturno dediščino, razširiti in narediti dostopno osebam s posebnimi potrebami, poudarja Boletova. »Letos zato začenjamo projekt Dostopnost do kulturne dediščine, katerega cilj je, da Čebelarski muzej postane vključujoči muzej z dostopno dediščino slovenskega čebelarstva osebam s posebnimi potrebami: osebam z motnjami v duševnem razvoju, slepim in slabovidnim osebam ter gluhim in naglušnim osebam. Ob mednarodnem dnevu bele palice smo k projektu pristopili predstavniki slepih in slabovidnih, ki bodo z nasveti, predlogi in usmeritvami pomagali, da bo Čebelarski muzej v prihodnje dostopnejši za to ranljivo skupino.«

Med tistimi, ki so prvo tipno panjsko končnico preizkusili prvi, je bil tudi Timotej Skledar, ki je bil, dokler ni pred dobrima dvema letoma izgubil vida, študent družboslovne informatike. »Ko sem po nekaj letih spet prišel v muzej, tokrat kot slepa oseba, sem razstavo doživel čisto na drugačen način kot prej. Čeprav so mi dovolili, da se dotikam eksponatov, in mi opisali, kar je bilo na slikah, sem pogrešal samostojno raziskovanje muzeja. Ko sem slišal, da je podjetje Feelif za Čebelarski muzej Radovljica pripravilo tipno sliko Feelbook, me je zanimalo, kako je videti. Dobil sem možnost, da sem jo otipal, in moram reči, da se mi je zdelo, kot da jo gledam pred seboj. Ne le da sem za vsak del, ki sem se ga dotaknil, vedel, kaj predstavlja, slišal sem tudi realistične zvoke upodobljenih živali in predmetov na njej. Na sliki je bilo tudi nekaj skritih komičnih vložkov, ki so še popestrili raziskovanje, tako da komaj čakam na še več takšnih slik, saj na ta način lahko sam raziskuješ, kaj je na sliki, ne da ti nekdo opisuje, morda na suhoparen način, nekaj, kar te morda niti ne zanima. Ogled muzeja si prilagodiš tako, kot sam hočeš, nisi odvisen od drugih.«