So ribiči glavni onesnaževalci

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Bled / / 07:19

Ribiška družina (RD) Bled je pred nedavnim pripravila predavanje, s katerim je želela širšo javnost seznaniti z dejanskim vplivom, ki ga ima krmljenje rib na stanje Blejskega jezera.

Bled – Ribiška družina Bled se zadnje čase sooča z obtožbami, da krmljenje rib bistveno vpliva na slabšanje stanja Blejskega jezera. Glavni problem naj bi povzročal fosfor, ki je v krmi boili, a kot zatrjujejo ugledni strokovnjaki različnih področij, je ta vpliv neznaten. Predsednik RD Bled Samo Novak je pojasnil, da je pred desetletjem uslužbenka Agencije Republike Slovenije za okolje Špela Remec Rekar napravila meritve in jim s končnimi rezultati naprtila, da njihova aktivnost povzroča vsebnost 330 kilogramov fosforja v celotni bilanci sedemsto kilogramov na Blejskem jezeru, kar je po njihovem mnenju absolutno pretiravanje. Kasneje so tudi sami opravili raziskave in spoznali, da je dejanska vrednost dvajsetkrat manjša. Obenem jim je Remec Rekarjeva v letu raziskave pripisala 4500 ribolovnih dni, a so ugotovili, da so jih zabeležili 873. »V desetletju se je število dni dvignilo na dva tisoč, lani smo jih imeli 1969,« je dodal Novak. Rezultate analiz in izkušnje z drugih delov Evrope je na predavanju podrobneje pojasnil član upravnega odbora RD Bled Krištof Cuderman, Gorazd Pretnar pa je razložil vpliv krmljenja rib na vodni ekosistem.

V skladu z zakonodajo ribič lahko dnevno porabi za krmljenje največ pet kilogramov hrane. Krmljenje je smiselno le v toplih mesecih, od maja do septembra. Ko je voda hladna, se ribe namreč hranijo manj. Na podlagi teh podatkov v RD Bled ocenjujejo, da ribiči letno v jezero skupaj zmečejo deset ton krme. »Strokovnjaki dokazujejo, da ribe vneseno hrano v večini pojedo in jo prebavijo. Odstotek izločenega fosforja je tako zanemarljiv, da nikakor ne more kvarno vplivati na ekosistem,« je poudaril Novak, ki meni, da vzrok onesnaženosti in cvetenja jezera tiči v nedelovanju odvajanja fosforja s pomočjo natege, ki jo je predstavil Mitja Rismal, ter neurejeni kanalizaciji, o kateri je spregovoril Franc Maleiner.

RD Bled je zaradi boljšega nadzora in reda ob jezeru uvedla dodatne ukrepe in omejitve. Od leta 2017 dalje je v mesecu juliju in avgustu omejila prodajo dovolilnic na največ deset na dan. Ribolovno dovolilnico je podražila na najvišjo možno vrednost po koncesijski pogodbi in sedaj znaša 57 evrov na dan, poleg tega je ukinila tridnevne dovolilnice. V ribolovno dovolilnico so bile vnesene prepovedi, ki ribičem zapovedujejo kulturno vedenje ob vodi. »Zaradi omejitev smo pod velikimi pritiski hotelov in kampa, ki nam očitajo, da njihovi gostje ne morejo kupiti dovolilnic. Pripisujejo nam le težnjo po dobičku in zaslužku, a v resnici z omenjenimi ukrepi delamo proti sebi in v zaščito naravnega okolja ter Bleda,« je dejal Novak.

Predsednik Ribiške zveze Slovenije Miroslav Žaberl, ki je na predavanju pojasnil pravno podlago za izvajanje ribiškega upravljanja, je v imenu ribičev zatrdil, da z vnašanjem hranil vode jezera ne onesnažujejo v tolikšni meri, da bi to kvarno vplivalo na same vodotoke. »Nikjer v Sloveniji ribiči nimajo podobnih problemov, kot jih imajo tu, na Bledu. Obtožbe mi niso jasne, saj je RD Bled ena izmed vzornejših družin, ki dejansko lepo gospodari v skladu z ribiško etiko,« je poudaril Žaberl.